Lekgotla la Babereki ba moepo mo Botswana

Go tswa ko Wikipedia

Tempolete:Infobox Union

The Lekgotla la babereki ba meepo mo Botswana (BMWU) ke lekgotla la papadi le le ikgolagantseng le Botswana Federation of Trade Unions mo Botswana.

Lekgotla le itlama go thusa Babereki[fetola | Fetola Motswedi]

Moeteledipele wa lekgotla la babereki ba ba duelwang ka letsatsi (Manual Workers Union) Rre Johnson Motshwarakgole a re lekgotla leo le leka bojotlhe gore ba ba latlhegetsweng ke ditiro ba boele mo tirong, le gore ba ba batlele ditiro kwa ntle ga lefatshe leno.Rre Motshwarakgole e ne e le sebui sa tlotla kwa moletlong wa go ipelela phenyo mo ikgaratlhelong ya go kopa koketso dituelo ka 16 per cent o o neng o tsenwe ke badirela puso, le badirela puso ba ba pele ba le 700 ba ba neng ba latlhegelwa ke ditiro mo lefatsheng leno kwa Makhubu Club bosheng.A re ba tsere tshwetso ya go batla diphatlha tsa ditiro di tshwana le tsa baoki kwa ntle, go balelwa kwa Namibia kwa di leng di ntsi teng.

A re ba setse ba batletse ba le lesome le bosupa kwa lefatsheng leo,mme ba solofela fa ba le lesome le bosupa ba tlaa bona ditiro mo bogaufing.A re kgang kgolo ke gore diphathi tsa kganetso le e e busang ya Domkrag ba reng ka seemo sa badirela puso.Rre Motrshwarakgole o ne a kopa boeteledipele jwa makgotla a babereki go ne ba laletsa diphathi tsotlhe tsa kganetso le e e busang meletlo ya bone.

Dingongora tsa ba Lekgotla la meepo[fetola | Fetola Motswedi]

Lekgotla la babereki ba meepo ya Orapa, Letlhakane le Damotshaa mo kgaolong potlana ya Boteti lesupile ngongorego ka batswakwa ba ba tlhapiwang ka kutusiso ya gore baya go thswaragangwa le Batswana gore ba ithute mo go bone mo ngwageng tse tharo ka maikaelelo a re gotsweng foo trio tseo di boele mo diatleng sa Batswana.Basupile ngongorego eo mo phuthegong ya kgotla e e neng e buisiwa ke mothusa tona wa tsa pereko le tsa selegae Rre Gaotlhaetse Matlhabaphiri maabane fa ane a kopane le badiri go utlwa mathata a bone le gore goka tokafadiwa jang melao ya tsa pereko.Erile mokwaledi wa Botswana Mne Workers Union Rre Molebatsi Mukani a lekodisa tona a supa fa basa itumedisiweng ke kafa diteseletso tsa batswakwa di shahadiwang ka teng le fa go sa thokafale, maikaeleleo ele gore motswana yoo o ntseng a tshwaragane le motswakwa a ithuta mo go ene a seka a bona sebaka sa go tsaya maemo ao.Rre Mukani yo oneng a buwa mo boemong ja lekgotla one a re gape go lenaneo la PMS le ithaganeletswe go diriswa are nako ga e e isi e tle ya gore lenaneo leo le dirafadiwe kwa meepong are ga letsamaisiwe sentle.Ene yare a itebaganya le gontshiwa ga ditiro dingwe mo moeepong go neelwa dikonteraka tse di ekemetseng ka nosi a re Debswana e simolotse godirafatsa molao oo kwa ntle ga ditumelano la ba makgotla a babereki ba meepo, a supa fa bookamedi boise book bo kopanele ditherisano le makgotla a babereki.O ne a re godira jalo ke go koafatsa bodiredi le lekgotla la babereki ka gore bontsi ja maloko a lekgotla botlaa bo bo satlhole bo le teng.O ne gape a re puso e tsaya lebaka go tsibogela mathata a babereki ba supa fa ngalo ditiro ya ba bereki ba meepo ya 2004 e tlogetsa badiri ba le 461 ba sena ditiro, mme puso ene ya itshele moriti o tsididi.

Ba lekgotla le lesha le le lone le neng le emetse badiredi la National Mining Allied Workers Union (NAMAWU) le bone batswa la bone batlhalosesa tona maikemisetso a lone, segolobogolo le gateletse that mo goreng a bookamedi boseka jaana le letshogo la gore fa makgotla a runya go buwelela babereki a feta bongwe a tlaa kgoreletsa ditsamaiso ba supa fa ele tshwanelo ya gore makgotla a ka tlhamiwa Erile a latlhela mo boemo ja lekgotla leo modulasetilo Rre Thompson Koboyatau a supa fa bone batlhaloganya sentle gore ba tshwanetse go kopanela ditherisano le mmuso, badiri le bone ele badiri gore gotle gone Bonolo gore balemoge dikgoreletsi tse dikgoreletsi tse di kgoreletsang mo melawaneng ya pereko le go tla ka maano a gor edika bakangwa jang.A re ba lemoga sentle gore seabe sa bone se botlhokwa thata mo go ageng lefatshe leno go le somarela le gore godisetsa dikokomane, a re mme seo seka kgonagala fela fa boraro joo boka dirisana mmogo.Ene yare a bakgwa dikgaba mothusa tona Rre Matlhabaphiri are tota tsamaiso yotlhe ke gore a gokopanelwang mathata gotiwe ka metlhala ya tokafatso le paakanyo melawana ya tsa pereko fa go bonweng e katswa e sielwe ke nako teng.Mothusa tona one a re ao ke one maikaeleleo magolo a go kopana le mhiri le mhiriwa gore bonwe ditsela tsa kafa go ka dirwang ka teng go tokafatsa melwana ya tsa pereko, ene ya re morago a kopana le bookamedi jo le jone boning ja itumelela bokopano joo thata.Ene yare mo mafko a gagwe a kamogelwe mookamela meepo ya Orapa le Letlhakane Rre Sebetela Sebetela a supa fa foneela beng gae ditiro mo meepong ye a e okametseng gole kwa godimo thata, mme a dumelane le gore gongwe bantse bas a tshwaragenele ditherisano le makgotla a babereko go ba rerisa ka thulaganyo e eteng.

One a kopa gore a gofefosiwe go abiwa ga diteseletso tsa pereko gore bakgone go tlhapa baitsaanape ba ditiro tse dihaphegileng ka bofefo fa gotlhokege, one gape a totomatsa kompone ya gagwe gore e thoka go tshephiwa ka gole gantsi e direle dilo mo pepeneneng goitsa dikgothang.Erile a lathela mookamela lephata leo Rre Claude Mojafi a re dikompone tse ditona jaaka Debswana dina le lenaneo le le haphegileng la go direlwe diteseletso ka bofefo

Dipadi tse dingwe.[fetola | Fetola Motswedi]

  • ICTUR; et al., eds. (2005). Trade Unions of the World (6th ed.). London, UK: John Harper Publishing. ISBN 0-9543811-5-7. {{cite book}}: Explicit use of et al. in: |editor= (help)CS1 maint: extra punctuation (link)

Tempolete:Portal

Tempolete:Africa-trade-union-stub