Jump to content

Aïchatou Mindaoudou

Go tswa ko Wikipedia
Aïchatou Mindaoudou

Mme. Aïchatou Mindaoudou Souleymane (o belegwe ka di 14 Diphalane 1959) [1] [2] ke moemedi wa boditšhabatšhaba le wa molaotheo wa Nigeria, yo o neng a dira jaaka moemedi yo o kgethegileng wa Ditšhaba tse di Kopaneng kwa Côte d'Ivoire le tlhogo ya United Nations Operation in Côte d'Ivoire (UNOCI) go tloga ka 2013 go fitlha ka 2017. Pele ga moo, e ne e le Motlatsa Moemedi yo o Kgethegileng (wa sepolotiki) wa African Union le United Nations Hybrid Operation in Darfur Sudan (UNAMID) go tloga ka 2011 go fitlha ka 2012. Go tloga ka 2012 go fitlha ka 2013 e ne e le Moemedi wa Kakaretso wa Kakaretso le Moemedi wa Kakaretso wa Kakaretso wa UNAMID.

Mme. Aïchatou Mindaoudou o ne a direla mo pusong ya Niger jaaka Tona ya Tlhabololo ya Loago go tloga ka 1995 go fitlha ka 1996; morago ga moo o ne a nna Tona ya Merero ya Boditšhaba go tloga ka 1999 go fitlha ka 2000 le gape go tloga ka 2001 go fitlha ka 2010.

Fa e sale ka 2017, ke mogakolodi yo mogolo wa boditšhabatšhaba yo o ikemetseng mme o tlhomile Ipiti Consulting.

Tiro ya gagwe mo polotiking

[fetola | Fetola Motswedi]

Mo pusong ya ntlha ya Tonakgolo Hama Amadou, yo o neng a tlhophiwa ka 25 Tlhakole 1995, Mindaoudou e ne e le Tona ya Tlhabololo ya Loago, Palo ya Batho le Tsweletso ya Basadi.[3] Puso eno e ne ya menolwa ka puso ya sesole ka January 27, 1996.

Morago ga pheretlhego e nngwe ka Moranang 1999, Mindaoudou o ne a tlhophiwa go nna Tona ya Merero ya Boditšhabatšhaba le Tshwaragano ya Aforika ka 16 Moranang 1999, ka fa tlase ga puso ya sesole ya Daouda Malam Wanké. [4]Le fa a ne a sa akarediwa mo pusong e ntšhwa ya selegae e e neng ya tlhongwa ka 5 Ferikgong 2000, o ne a nna Tona ya Merero ya Boditšhabatšhaba, Tirisanommogo le Kopanyo ya Aforika mo pusong e e latelang, e e neng ya tlhongwa ka 17 Lwetse 2001.[5]

Mindaoudou o ne a sala mo pusong ya ga Tonakgolo Seyni Oumarou, yo o neng a tlhophiwa ka Seetebosigo 2007, go sa kgathalesege tshwetso ya ga Tautona Tandja Mamadou ya gore ditona tse di neng di diretse mo pusong dingwaga tse di fetang tlhano di tshwanetse go ntshiwa mo pusong mo lekgetlhong leno. Mindaoudou o ne a dirwa mokgethelo ka gore go ne go tsewa go le botlhokwa go tshola tswelelopele mo tsamaisong ya merero ya boditšhabatšhaba.[ 6]

Paka ya ga Mindaoudou jaaka Tona ya tsa kwa ntle e fedile ka Mopitlwe 2010 fa khabinete ya nakwana ya ga Mahamadou Danda e ne e simolola tiro.

Tiro ya gagwe le United nations

[fetola | Fetola Motswedi]

Mindaoudou o ne a tlhophiwa go nna Motlatsa Moemedi yo o Kgethegileng (wa sepolotiki) wa African Union- United Nations Hybrid Operation in Darfur (UNAMID) ke Mokwaledi Kakaretso wa United Nations Ban Ki-moon le Modulasetulo wa African Union, Jean Ping ka 13 Motsheganong 2011. Dingwaga di le pedi morago ga moo, o ne a tlhophiwa ke Mokwaledi Kakaretso Ban Ki-moon jaaka Moemedi yo o Kgethegileng wa Côte d'Ivoire le Tlhogo ya Tirelo ya Ditšhaba tse di Kopaneng kwa Côte d'Ivoire ka 17 Motsheganong 2013. [ 7]

Ka 2020, Mokgatlho wa world Health Organization(WHO) o ne wa tlhoma Mindaoudou jaaka modulasetilo-mmogo (mmogo le Julienne Lusenge) wa komiti e e ikemetseng ya batho ba le supa go batlisisa ditatofatso tsa go sotliwa ka thobalano le go sotliwa ke badiri ba thuso ka nako ya leroborobo la Ebola la 2018 kwa Democratic Republic of the Congo (DRC).[ 8]

[1] "Index Mf-Mn".

[2] Aichatou Mindaoudou Archived January 8, 2009, at the Wayback Machine. African Development Information Database. Accessed 2009-05-18

[3] "Gouvernements du Président Mahamane Ousmane" Archived September 27, 2007, at the Wayback Machine, official site of the Nigerien presidency (in French).

[4] "Gouvernements du Président Daouda Mallan Wanké" Archived September 27, 2007, at the Wayback Machine, official site of the Nigerien presidency (in French).

[5] "Gouvernements de la transition de Tandja Mamadou" Archived September 27, 2007, at the Wayback Machine, official site of the Nigerien presidency (in French).

[6] "Remaniement ministériel: Le départ du gouvernement des principaux indésirables"[permanent dead link], Roue de l'Histoire, number 356, June 13, 2007 (in French).

[7] "U.N. chief appoints former Dutch minister to head Mali mission". Article. vgazette.com. 17 May 2013.[permanent dead link]

[8] Sexual Assault: WHO names independent body to investigate DRC sex abuse claims Al Jazeera, October 15, 2020.