Jump to content

Aissa Diori

Go tswa ko Wikipedia

Aissa Diori yo gape a itsegeng jaaka Aïchatou Diori (1928 - 15 Moranang 1974) e ne e le mosadi wa Tautona wa Niger Hamani Diori le mosadi wa ntlha wa Niger go tswa boipusong ka 1960 go fitlha a tlhokafala ka 1974. O ne a kgobokanya khumo e ntsi ka bonweenwee, go akaretsa le matlo a a turang thata. O ne a bolawa ka 1974 ka nako ya fa go ne go dirwa coup d'état kwa Niger.

Kitso ka gagwe

[fetola | Fetola Motswedi]

Aissa Diori o tsholetswe kwa Dogondoutchi ka 1928. O ne a tswa mo morafeng wa Foulani.[1] O ne a nyala morutabana Hamani Diori ka 9 Motsheganong 1945.[2] Ba ne ba na le bana ba le barataro, go akaretsa Abdoulaye Hamani Diori yo moragonyana a neng a nna radipolotiki le rakgwebo. Aissa Diori e ne e le motshehetsi wa Union des Femmes du Niger (UFN) mme o ne a na le bataki ba mmalwa, ba kang Bouli Kakasi, ba mo rorisa. UNF e ne ya tlhomiwa ka 6 Phalane 1958. Ka fa tlase ga boeteledipele jwa gagwe, Mokgatlho o ne wa gatelela gore basadi ba nne le seabe mo diporojekeng tsa setšhaba, mo thutong le mo go tlholeng ditiro. E ne ya bopa mokgatlho wa mekgatlho ya basadi mme e ne ya se ka ya kgona go tlhotlheletsa molao o o sireletsang basadi jaaka basadi le bomme. [3] First Lady le UFN ya gagwe, le fa go ntse jalo, ba ne ba gatelela go nna teng ga matshwenyego a a rileng a basadi mo setšhabeng, mme morago ga moo maiteko a bosadi a go nna le seabe mo dipolotiking go tloga ka bo1990 go ya pele a ne a simolotse. [ 4]

Diori o ne a nna mosadi wa ntlha wa Niger ka 3 Phatwe 1960 fa monna wa gagwe a ne a tlhomiwa jaaka Moporesidente. Mo go tsa dipolotiki tsa boditšhabatšhaba, Aïssa Diori e ne e le karolo ya maeto otlhe a semmuso a Moporesidente. Kwa United States, o ne a se ka a okaoka go ema nokeng bana ba sekolo ba bantsho ba ba neng ba tlhaolwa ka ntlha ya lotso lwa bone. Fa a ne a le kwa Niger, o ne a tshwenyegile ka thuto ya bana ba batswakwa, ka gonne ene o ne a sa rutega. O ne a tlatsa tiro ya go nna Tona ya Tsweletso ya Basadi. [5]

Diori o ne a kgobokantse khumo e ntsi ka go dira bonweenwee. Diori o ne a na le matlo a mantsi a manobonobo kwa Niamey a a neng a a hira kwa baemeding ba dinaga di sele le kwa badiredingbagolo ba dikhampani ka ditlhwatlhwa tse di kwa godimo thata. Gape o ne a bone naga e ntsi e e nonneng mo Nokeng ya Niger gaufi le Niamey. Maloko a mangwe a le mantsi a Nigerien Progressive Party-African Democratic Rally elite le bona ba ne ba dira poelo, fela e seng jaaka Aissa Diori. Ka ntlha ya seo, o ne a bidiwa Austrian (a bua ka kgosigadi ya Fora Marie Antoinette) ke baithuti ba ba feteletsang dilo, ba ba neng ba mo tlhapatsa.[ 8]

O ne a thuntshiwa mme a bolawa ka 1974 ka nako ya coup d'état ya kwa Niger ka 15 Moranang 1974 ke Sergeant Niandou Hamidou. Balebedi ba gagwe ba Ba-Tuareg le bone ba ne ba tlhokafala mo tlhaselong eo, e ne e le bone fela ba ba neng ba tlhokafala mo ntweng e e neng e se na tshololo ya madi e e neng ya dira gore puso ya monna wa gagwe e phutlhame. O ne a tlhatlhama Mintou Kountche, yo o neng a itsege ka bopelotshetlha le bobodu.[ 1]

[1] Decalo & Abdourahmane 2012, p. 181

[2] Salifou 2010, p. 29

[3] Decalo & Abdourahmane 2012, p. 451

[4] Sheldon 2005, p. 250

[5] "Aïssa Diori première dame du Niger". Niger Diaspora (in French). 1 April 2006. Archived from the original on 26 October 2016. Retrieved 24 October 2016.

[6] Fuglestad & Higgott 1975, p. 390

[7] Salifou 2010, p. 248

[8] Fuglestad & Higgott 1975, p. 397