Akissi Kouamé
Brigadier-General Akissi Kouamé (1 Ferikgong 1955- 29 Lwetse 2022) e ne e le modiredi wa sesole sa Ivory Coast. O ne a tsenela tirelo ya bongaka ya sesole ka 1981, fa a ne a santse a le moithuti wa bongaka. Kouamé o ne a nna mosadi wa ntlha mo sesoleng go nna mosupatsela mme ka 2012 o ne a nna mosadi wa ntlha go nna mojenerale.
Botshelo jwa pele le jwa botho
[fetola | Fetola Motswedi]Kouamé o belegwe ka 1 Ferikgong 1955 kwa Singrobo, Tiassalé kwa Ivory Coast, mme e ne e le mongwe wa bana ba le lesome. O ne a nyetswe ke Lebahy Kouamé mme o na le bana ba le babedi. Kouamé o ne a direla jaaka Tautona wa Mokgatlho wa Ivory Coast wa Basadi ba Bagolo ba Botsamaisi jwa Boitekanelo le wa Mokgatlho wa Tlhabololo wa Singrobo Mutual. E ne e le mongwe wa maloko a a simolotseng a Ivorian Women Leaders Network. O tlhomile General Akissi Foundation go tlamela ka mafaratlhatlha kwa metseng e e kgakala le go tshegetsa thuto ya basadi le bana. [3] Kouamé o ne a le mo lenyalong la setso le Sylla Maciré ka 2017 mme a kgaogana le ene mo ngwageng oo morago ga gore a tshwarwe ke sepodisi ka ditatofatso tsa tsietso. Maciré o ne a ipolaya ka Tlhakole 2018.[4]
Tiro ya sesole
[fetola | Fetola Motswedi]Kouamé o ne a rutwa kwa gae, kwa sekolong se se neng se tsamaisiwa ke baitlami ba basadi, le kwa Sekolong se Segolo sa Sainte-Marie pele a ithuta bongaka kwa University of Abidjan. Ka 10 Ferikgong 1981( mo ngwageng wa gagwe wa botlhano wa sekolo sa bongaka) o ne a tsenela sesole sa Ivory Coast mme go tloga ka Phukwi go ya go Lwetse a tsenela katiso ya motheo kwa Sekolong sa Sesole sa Sesole kwa Bouaké. Kouamé e ne e le mongwe wa batlhankedi ba ntlha ba batlhano ba basadi go tsenela sesole.[ 1]
Kouamé o ne a bona dikirii ya bongaka ka 23 Seetebosigo 1983 mme morago ga moo a tsena sekolo sa go katisa batlhankedi go fitlha ka Phukwi, fa a ne a tlhomiwa go nna lefotenente. Ka Phatwe o ne a tshwanelega go nna lesole la di-paratrooper kwa kampeng ya masole kwa Akouédo, a nna mosadi wa ntlha mo sesoleng go fitlhelela seno. Go tloga ka 1983 go ya go 1985, Kouamé e ne e le mothusa molaodi wa nngwe ya ditheo tsa kalafi tsa sesole. Fa a ntse a le mo maemong a, o ne a tlhatlosediwa maemo a go nna mokapotene ka 1 Lwetse 1984.[ 2]
Ka 1985, Kouamé o ne a tlhophiwa go nna tlhogo ya lefapha la masole la gynecology le la obstetrics mme a ithuta dingwaga di le tlhano gore a bone setifikeiti sa bokgoni mo go tsa gynecological ultrasound kwa Yunibesithing ya Abidjan le kwa Brest, kwa Fora. O ne a tsenela metseletsele ya dithuto tsa katiso ka ga boitekanelo jwa tsalo le tlhokomelo ya balwetse ba HIV/AIDS kwa Ofising ya Bosetšhaba ya Lelapa le Baagi kwa Tunisia ka 1991, 1995 le 1998. Ka 1 Phukwi 1992, Kouamé o ne a tlhatlosediwa maemo a go nna molaodi (a a lekanang le majoro). O ne a amogela katiso mo tsamaisong ya metswedi ya boitekanelo mo dinageng tse di tlhabologang go tswa kwa Université libre de Bruxelles ka 1995. Ka 1996, o ne a katisiwa mo go tlameleng thuto ya boitekanelo le mo tlhaeletsanong ya loago ke Yunibesiti ya Liège mme ka 1 Diphalane o ne a tlhatlosiwa go nna lefotenente-kolonele mme a tlhophiwa go nna mogokaganyi wa boitekanelo jwa tsalo mo masoleng. Mo tirong e, Kouamé o ne a simolola go thapa bomme ba ba belegisang go ya kwa tirelong ya boitekanelo ya sesole. Go tloga ka 1997 go ya go 1998, o ne a le kwa Setheong sa Tlhatlhobo le Patlisiso ka AIDS kwa Abidjan. [2]
Go tloga ka 1998 go ya go 2000, Kouamé e ne e le moeteledipele wa kalafi e e thibelang malwetse kwa lefapheng la boitekanelo la sesole. Go tloga ka 2004 go fitlha ka 2012, e ne e le tlhogo ya sesole ya boithaopo ya HIV screening centre mme mo nakong eno, ka 1 Moranang 2006, o ne a tlhatlosiwa maemo go nna mokolonele, mme ka 2 Phatwe 2010 go nna mokolonele yo mogolo. Ka 18 Pherekgong 2012, o ne a tlhophiwa go nna motsamaisi wa boitekanelo le ditiro tsa loago mo sesoleng, mosadi wa ntlha go nna mo maemong a. Ka 6 Phatwe 2012, Kouamé o ne a tlhatlosiwa maemo go nna brigadier-general ke Tautona wa Ivory Coast Alassane Ouattara, a nna mosadi wa ntlha go nna moofisiri wa kakaretso mo hisetoring ya sesole sa Ivory Coast. Kwa bokhutlong jwa 2012, o ne a direla jaaka modulasetulo wa Pan-African Congress on Military Medicine.
Go tlogela tiro le loso
[fetola | Fetola Motswedi]Kouamé o ne a tlogela sesole ka Sedimonthole wa 2017.[1] Kouamé o ne a tlotliwa ke Commission nationale d'hommage aux doyens ka go keteka botshelo jwa gagwe magareng ga 26 le 28 Ngwanatsele 2021 kwa Abidjan le kwa motseng wa gaabo wa Assakra kwa Kpèbo. Filimi ya botshelo jwa gagwe e ne ya bontshiwa le dipontsho tsa dinepe tse di neng di tshwerwe ka nako ya tiragalo, e e neng e tsenetswe ke badiredibagolo. Kouamé o tlhokafetse kwa Abidjan ka 29 Lwetse 2022, a le dingwaga di le 67.[ 7]
Metswedi
[fetola | Fetola Motswedi][1] "Akissi Kouamé, première Général ivoirienne femme de coeur, féministe : en service commando!Tout savoir". Abidjan TV (in French). 14 April 2017. Archived from the original on 29 September 2019. Retrieved 29 September 2019.
[2] Massamba, Alain Patrick (16 November 2012). "Akissi Kouamé, première femme africaine officier général, a séjourné à Brazzaville". La Semaine Africaine (in French). Archived from the original on 29 September 2019. Retrieved 29 September 2019.
[3] "Bienfaisance/La Fondation Général Akissi apporte du nécessaire à des élèves". Afrique Matin (in French). 28 January 2019. Archived from the original on 29 September 2019. Retrieved 29 September 2019.
[4] "Sylla Maciré alias Christophe Rocancourt, le dinosaure des escrocs de Côte-d'Ivoire est mort". Connectionivoirienne.net (in French). 6 February 2018. Archived from the original on 24 June 2021. Retrieved 16 June 2021.
[5] N'Guessant, Serges. "Armée ivoirienne : La Côte d'Ivoire va célébrer le général Kouamé Akissi". www.fratmat.info. Archived from the original on 1 October 2022. Retrieved 16 June 2021.
[6] "Côte d'Ivoire : Décès de la première femme générale de l'armée ivoirienne Akissi Kouamé (proches)". KOACI (in French). 30 September 2022. Archived from the original on 1 October 2022. Retrieved 1 October 2022.
[7] "Côte d'Ivoire / Décès à Abidjan du général de brigade Akissi Kouamé". Pressivoire (in French). 29 September 2022. Archived from the original on 1 October 2022. Retrieved 1 October 2022