Jump to content

Antjie Krog

Go tswa ko Wikipedia

 

Antjie Krog ( yo o tshotsweng ka 1952 ) ke mokwadi le morutegi wa Aforikaborwa, yo o itsegeng thata ka poko ya gagwe ya Seaforikanse, go bega ga gagwe ka ga Khomišene ya Boammaaruri le Poelano, le buka ya gagwe ya 1998 ya Country of My Skull . Ka 2004, o ne a tsenela legoro la Botsweretshi la Yunibesithi ya Kapa Bophirima jaaka Moporofesara yo o sa Tlwaelegang. [1]

Botshelo jwa ntlha le thuto

[fetola | Fetola Motswedi]
Antjie Krog (2021)

Krog o tshotswe ka 1952 mo lelapeng la bakwadi ba Seaforikanse, mme e ne e le morwadia mokwadi wa Seaforikanse Dot Serfontein . O goletse mo polaseng kwa Kroonstad kwa Orange Foreisetata . [2]

Tiro ya gagwe ya dikwalo e simolotse ka 1970 fa, kwa setlhoeng sa dingwaga tsa tlhaolele tsa ga John Vorster, a ne a kwala leboko le le kgatlhanong le tlhaolele le le bidiwang "My mooi land" ("Naga ya me e ntle") mo makasineng wa sekolo sa gagwe. Leboko le ne la simolola ka mola o o reng, " Kyk, ek bou vir my 'n land / waar 'n vel niks tel nie " ("Ke ikagela naga e mmala wa letlalo o sa reng sepe mo go yone"). [3][4] E ne ya baka tlhakatlhakano mo morafeng wa gagwe o o buang puo ya Seaforikanse mme e ne ya begwa mo metsweding ya dikgang ya bosetšhaba. Bolumo ya ntlha ya poko ya ga Krog, Dogter van Jefta ("Morwadia Jefta"), e ne ya phasaladiwa ka bonako morago ga moo, fa Krog a ne a santse a le dingwaga di le lesome le bosupa fela. "My mooi land" e ne ya ranolelwa kwa morago ke Ronnie Kasrils mme ya phasaladiwa mo kgatisong ya Secheba ya Ferikgong 1971, kgatiso ya semmuso ya African National Congress (ANC) kwa Lontone. Go begwa fa Ahmed Kathrada wa ANC a badile poko e kwa godimo morago ga go gololwa kwa Robben Island.[5] [4]

Krog o na le BA (Hons) go tswa kwa Yunibesithing ya Orange Free State (1976), MA mo Afrikaans go tswa kwa Yunibesithing ya Pretoria (1983), le diploma ya go ruta go tswa kwa Yunibesithing ya Aforikaborwa . [6] [7]

Mokgwa wa go itshetsa le tswelelopele

[fetola | Fetola Motswedi]

Dingwaga tsa bo 1980: Mmoki le molweladitshwanelo

[fetola | Fetola Motswedi]

Ka dingwaga tsa bo 1980 le tsa ntlha tsa bo 1990, a nna le monna wa gagwe le bana ba bannye kwa Kroonstad, Krog o ne a ruta kwa sekolong se segolwane sa bantsho le kholetšhe ya barutabana. Kwa Kroonstad, o ne a le matlhagatlhaga mo sepolotiking ⁇ a tsenela dikopano le ditshupetso tsa ANC ⁇ mme a nna le seabe mo Khonkereseng ya Bakwadi ba Aforika Borwa, e e tlhomilweng ka 1987. [4] O ne a lalediwa go buisa leboko kwa kopanong ya " Golola Mandela " kwa motsesetoropong wa Maokeng . [4] Ditiro tsa gagwe tse di kgatlhanong le tlhaolele mo nakong eno, le letlhoo le ba neng ba le tsosa mo bathong ba basweu ba ba neng ba le mo lefelong leo, ke setlhogo sa tiro ya gagwe ya ntlha ya poko, Relaas van 'n moord (1995; "Pego ya Polao").

Dingwaga tsa bo 1990: Mmegadikgang kwa TRC

[fetola | Fetola Motswedi]

Ka 1993, Krog o ne a nna morulaganyi wa lokwalodikgang lwa Afrikaans le le neng le sa tlhole le le teng, Die Suid-Afrikaan ("The South African"). [8]

Ka 1993, Krog o ne a nna morulaganyi wa Afrikaans e jaanong e sa tlholeng e le teng. Go tloga ka 1995 go fitlha ka 2000, e ne e le mmegadikgang wa radio kwa South African Broadcasting Corporation (SABC). [2] O ne a etelela pele setlhopha sa radio se se neng se bega ka Khomišene ya Boammaaruri le Poelano (TRC) go tloga ka 1996 go fitlha ka 1998, mme go bega ga gagwe mo pakeng eno go ne ga nna motheo wa tiro ya gagwe ya bobedi ya porosa, Country of My Skull (1998). Krog o ne a bega ka leina la gagwe la lenyalo, Antjie Samuel. [9]

2000s–gompieno: mokwadi, morutegi, le motlhalefi wa setšhaba

[fetola | Fetola Motswedi]

Mo masomeng a mabedi a dingwaga a a fetileng, Krog o gatisitse dibolumo di le tharo tsa maboko a masha, dibolumo di le nne tsa poko le buka ya ditlhamo, le dithanolo di le mmalwa, go akaretsa tse pedi tse di tswang mo dipuong tsa selegae tsa Afrika. Krog o ne gape a ranolela buka ya botshelo jwa ga Nelson Mandela, Tsamao e telele ya Kgololesego, ka Seaforikanse. [10] O ranola ka metlha go tswa mo Sedatšheng go ya kwa Seaforikaans jaaka tiro ya go kwala. [4]

Morago ga go gatisiwa ga Country of My Skull, Krog o ne a neela motseletsele wa dithero ka TRC kwa Yuropa le United States. [7] Bosheng jaana, o ne a ruta khoso ya thanolo kwa Setheong sa Dibuka Tse di Bapisiwang le Setšhaba sa Yunibesithi ya Columbia . [11] E ne e le mokwadi wa mo ntlong kwa Dutch Foundation for Literature kwa tshimologong ya 2019, kwa Ghent University ka 2020, le kwa Leiden University ka letlhabula la 2021. [12] [13]

Fa e sale ka 2004, e ntse e le Moporofesa wa Kakaretso kwa Yunibesithing ya Kapa Bophirima le motlhatlheledi wa dipatlisiso kwa Senthareng ya Dipatlisiso tsa go Bua ka Diteme tse Dintsi le Ditšhono tse di Farologaneng, mme ka metlha o gatisa dikakgelo tsa bokwadi.. [1] [11]

Botshelo jwa gagwe ka sebele

[fetola | Fetola Motswedi]

Krog o nyetse moagi wa dipolane tsa matlo e bong John Samuel. [8] O na le bana ba le bane – Andries, Susan, Philip, le Willem – le ditlogolwana di le 11.

. [2] Krog o boletse gore kokoanyo ya gagwe ya borataro, Jerusalemgangers (1985), e ne e le ya ntlha go nna le "motheo o o feletseng wa sepolotiki." [4] O kwala thata ka ditemana tse di gololesegileng. [2]

Dikwadi tsa poko tsa ga Krog di a tlotlomadiwa mo Afrika Borwa. O fentse dikgele di le tharo tsa Hertzog le dikgele tse dingwe di le mmalwa tsa bosetšhaba. Dikakgelo tsa gagwe di ile tsa ranolelwa mo Seesemaneng, Se-Dutch, Sefora le mo dipuong tse dingwe di le mmalwa. [2] E ne ya gatisiwa la ntlha ka Seesemane mo bukeng ya Down to Last Skin (2000).

Fa a sekaseka Kleur (2000), Leon de Kock o kwadile jaana, "O tlhakatlhakanya dithoto, tsa thobalano le tsa sepolotiki... o gana go tlogela go leka go bua mantswe a naga." [5] Mo pading ya ga J. M. Coetzee ya Tayari ya Ngwaga o o Maswe, moanelwamogolo o bua se se latelang ka ga Krog : .

Setlhogo sa gagwe ke se segolo: maitemogelo a hisitori mo Afrika Borwa ya nako ya gagwe. Bokgoni jwa gagwe jwa go nna mmoki bo ne jwa gola fa a ne a lebana le kgwetlho eno, a gana go nyenyefadiwa. Boikanyego jo bo feletseng jo bo tshegediwang ke botlhale jo bo tseneletseng, jwa bosadi, le boitemogelo jo bo amang pelo jo o ka bo dirisang... Ga go na ope kwa Australia yo o ka kwalang a le mo molelong o o tshwanang le ono. Tiragalo eno ya ga Antjie Krog e lebega e le ya kwa Russia. Mo Afrika Borwa, fela jaaka kwa Russia, botshelo bo ka nna jwa bo bo le maswe; mme a bo moya wa bopelokgale o tsiboga jang ne! [14]

Porosa le e e seng ya tlhamane

[fetola | Fetola Motswedi]

O itsege thata ka buka ya gagwe ya Country of My Skull (1998), e e theilweng mo maitemogelong a gagwe a go bega ka TRC. E na le dilo tse di tshwanang le tsa buka ya gagwe ya dipale le ya dibidio, mme moragonyana e ne ya dirwa filimi ka 2004 e e neng e tshameka ke Samuel L. Jackson le Juliette Binoche. A Change of Tongue (2003), e leng buka ya bobedi ya ga Krog e e kwadilweng ka Seesimane, e bua ka kgatelopele e e dirilweng ⁇ mo Aforika Borwa le mo botshelong jwa ga Krog ⁇ fa e sale ditlhopho tsa ntlha tsa temokerasi ka 1994.[ 1] Ke motswako wa segompieno wa ditlhamane, maboko le dipego, o kopanya dikgang tsa botshelo jwa motho le dikgang tsa batho ba bangwe go kwala ka go kgaratlhela go itse gore motho ke mang, boammaaruri le go bona poloko. Setlhogo sa buka se na le bokao jwa sepolotiki le jwa poraefete: seabe se se fokotsegang sa Seaforikanse mo puisanong ya setšhaba se bontshiwa ke go tshabela ga gagwe mo Seesemaneng jaaka puo ya tiro ya gagwe. Fa a bua ka dikopano tse a nnileng le tsone le Mandela fa a ntse a ranolela buka ya gagwe ya botshelo jwa gagwe mo puong ya Seaforikanse, o akanya ka kamano ya gagwe le puo ya Seaforikanse, e e neng e amana thata le tlhaolele. Begging to be Black (2009) e na le sebopego se se tshwanang le ditlhogo tse di tshwanang le tsa ga Krog tsa bogologolo tsa Seesemane, mme mogatisi wa gagwe o e phasalatsa jaaka ya boraro mo thulaganyong e e seng ya semmuso.. [15]

There Was This Goat: Investigating the Truth Commission Testimony of Notrose Nobomvu Konile (2009) ke tiro ya thuto e e seng ya tlhamane, e kwadilwe mmogo le Nosisi Mpolweni le Kopano Ratele. Buka e e latela maiteko a bakwadi a go tlhalosa maitemogelo a mosadi yo o sa nyalang, yo bopaki jwa gagwe jwa TRC ka ga loso lwa morwawe, jo bo neng bo neetswe ka Se-Xhosa, bo utlwala bo sa tlwaelega e bile bo sa tlhaloganyege mo go ba ba reeditseng thanolo ya Seesemane. [16]

Mokwalo wa ga Krog o tlhotlheleditswe ke J.M. Coetzee le Njabulo Ndebele, mmogo le ka dibuka tse di farologaneng tse di ranotsweng go tswa mo dipuong tsa tlholego tsa Afrika, tse a reng fa di kopantswe tsotlhe "di bolokile botshelo jwa [gagwe]":

Mekwalo ya Seaforika e ne ya nnaya tsela ya go bona lefatshe le ke neng ke ntse ke tshela le lone botshelo jwa me jotlhe, mme ke ne ke sa le itse (boteng jwa lone jo bo tseneletseng, botebo le bontle jwa lone), fa Coetzee ene a ne a nnaya didirisiwa tsa go le tlhatlhoba ka tsela e e nang le bokao. [4]

Diphetolelo tsa motshameko le tsa bobogelo

[fetola | Fetola Motswedi]

Setshameko se le sengwe fela sa terama ya ga Krog, Why is dié wat voor toyi-toyi altyd so vet? ("Ke ka ntlha yang fa batho ba ba tshamekang ka tsela eno ba nna ba le bakima jaana?") E ne ya tshamekiwa ka 1999, e bulwa kwa Aardklop Arts Festival. Setshameko seno se ne sa tsamaisiwa ke Marthinus Basson. Kwa 1999/2000 FNB Vita Regional Theatre Awards (Bloemfontein), tlhagiso e ne ya tlhophiwa go amogela dikgele di le supa, go akarediwa tlhagiso e e gaisang le sekwalwa se se gaisang sa motshameko o mošwa wa Aforika Borwa. [17] Ka mafoko a ga Krog, terama e ka ga "maiteko a merafe e mebedi go tsena mo puisanong."

Thanolo ya ga Krog ya Seaforikanse ya Mamma Medea ka Tom Lanoye e ne ya tshamekiwa mo Aforika Borwa ka 2002, le yona ka fa tlase ga kaelo ya ga Basson. [18] 'n Ander tongval, thanolo ya Seaforikanse ya buka ya gagwe ya Phetogo ya Leleme, e ne ya fetolelwa go dirisiwa mo bobogelong ke Saartjie Botha mme ya tshamekiwa ka 2008 ka fa tlase ga kaelo ya ga Jaco Bouwer. [19]

Tatofatso ya go utswa

[fetola | Fetola Motswedi]

Ka 2006, mmoki Stephen Watson, yo ka nako eo e neng e le tlhogo ya lefapha la Seesimane kwa Yunibesithing ya Cape Town, o ne a latofatsa Krog ka gore o kopile dilo mo mothong yo mongwe. Fa a ne a kwala mo kgatisong ya New Contrast, o ne a bolela gore Country of My Skull e ne e dirisa mafoko a a tswang mo bukeng ya ga Ted Hughes ya 1976 e e reng, "Tlhamane le Thuto". Watson o ne gape a bolela gore kgopolo ya Die sterre sê 'tsau', e e tlhophilweng ka 2004 ya maboko a merafe ya selegae e e rulagantsweng le go ranolwa ke Krog, e ne e tserwe mo kgoboketsong e e tshwanang e a e gatisitseng ka 1991. [20] Krog o ne a ganetsa ditatofatso tseno ka botlalo, a re o ne a sa itse ka tlhamo ya ga Hughes go fitlha morago ga gore a gatise Country of My Skull, le gore o ne a akgola metswedi ya gagwe sentle mo go Die sterre sê ' tsau ' . [20]

Collected poems

  • Bogologolo (2004)
  • Epa ya mafoko: 'n keur (2009), e e kokoantsweng ke Krog
  • ( 2020 ), e e rulagantsweng ke Karen de Wet
  • Go ya kwa Letlalong la me la Bofelo (2000)
  • Letlalo (2013)

Poko ya bana

  • Ditshenekegi (1989)
  • Dipina tsa Botlhokwa (1992)
  • ( 2007 ; thanolo ya Seesemane: Dikinane tsa Fynbos ), le Fiona Moodie [21]

Dibuka tsa poko

[fetola | Fetola Motswedi]
  • (1998), kokoanyo ya poko ya Seaforikanse e e tsosang keletso ya tlhakanelodikobo, e e rulagantsweng mmogo le Johann de Lange
  • Met woorde soos met kerse (2002), poko e e tlhophilweng ka dipuo tsa tlholego tsa Aforika Borwa, e e rulagantsweng le go ranolelwa mo puong ya Seaforikanse ke Krog .
  • Die sterre sê 'tsau' (2004), tlhopho ya maboko a le 35 a Sesan, a a rulagantsweng le go ranolelwa mo puong ya Seaforikanse ke Krog .

Porosa le e e seng ya tlhamane

[fetola | Fetola Motswedi]
  • Relaas van 'n Moord ( 1995 ; thanolo ya Seesemane: Pego ya Polao, 1997)
  • Naga ya Legata la me (1998)
  • Phetogo ya Leleme (2003)
  • Go kopa go nna Montsho (2009)
  • Go ne go na le Podi e: Go Batlisisa Bosupi jwa Khomišene ya Boammaaruri jwa ga Notrose Nobomvu Konile (2009), le Nosisi Mpolweni le Kopano Ratele [16]
  • Paka ya Maemo: Kgakologelo le Tlotlofoko morago ga Khomišene ya Boammaaruri le Poelano ya Aforikaborwa (2013)
  • Lang pad na vryheid (2000), go tswa go Tsamao e Telele ya Seesemane go ya Kgololesegong ka Nelson Mandela
  • Lefelo la Galase (2002), go tswa mo hisitoring ya Madatšhe Een Mond vol Glas ka Henk van Woerden
  • Mamma Medea (2002), go tswa mo terameng ya Se-Dutch/Se-Flemish e e bidiwang Mamma Medea ka Tom Lanoye
  • Dirurubele tse dintsho: Maboko a a Tlhophilweng (2007), le André Brink, go tswa mo pokong ya Seaforikanse ya ga Ingrid Jonker
  • Die Maanling (2021), go tswa mo bukeng ya bana ya Seesemane ya The Moonling (2018) e e kwadilweng ke Tjaart Lehmacher le Paula Oelofsen [22]
  • Mokgele wa ga Eugene Marais ( 1973 ), wa dipina tsa Ferikgong [23]
  • Mokgele wa ga Reina Prinsen (1976)
  • Mokgele wa Pegelo (1987), wa dirukutlhi tsa Jerusalema [24]
  • Mokgele wa Hertzog ( 1990 ), wa ga Mohumagatsana Anne [4]
  • Kabo ya Poko ya FNB Vita (2000), ya Go ya kwa Letlalong la Me la Bofelo [2]
  • RAU-Prys go tswa mo Tirong ya Dikwalo tsa Ditlhogo ( 2001 ), ya Kleur ga e ise e nne dingwaga di le dintsi [23]
  • Mokgele wa Protea wa poko e e gaisang ya Seaforikanse ( 2006 ), ya Verweerskrif [2]
  • Mokgele wa ga Elizabeth ( 2015 ), wa Mede-wete [25]
  • Mokgele wa Hertzog (2017), wa Mede-wete [4]

Porosa

  • Awate ya ga Alan Paton ya Dibuka tse e seng tsa Tlhamane (1999), ya Naga ya Legata la Me [2]
  • Awate ya Nielsen ya Tlhopho ya Barekisi ba Dibuka (1999), ya Naga ya Legata la Me [2]
  • Mokgele wa Olive Schreiner (2000), wa Naga ya Legata la Me [2]
  • Awate ya Nielsen ya Tlhopho ya Barekisi ba Dibuka (2004), ya Phetogo ya Leleme [2]

Dithanolo

  • Awate ya Setheo sa Baranodi ba Aforikaborwa ya Thanolo e e Tlhomologileng ( 2001-3 ), ya Met woorde soos met kerse [26]

Bobegadikgang

  • Awate ya Mokgatlho wa Bakwaladikgang ba Dinaga di Sele (1996)
  • Metlele ya Pringle ya ditirelo tse di tlhomologileng mo bobegadikgannyeng jwa Aforikaborwa (1997)

Dikabo tseno ka bobedi tsa bobegadikgang di ne tsa abelanwa le setlhopha sotlhe sa go bega tsa TRC sa SABC.

  • Awate ya Mokgatlho wa Setso sa Kagiso ya Hiroshima ( 2000 ) [27] [2]
  • Awate ya Klein Karoo ya Bosetšhaba ya Botsweretshi jwa Seaforikanse ya go akanya ka tsela e e nang le boitshimololedi ( 2004 ) [28]
  • Mokgele wa Mokgatlho o o Bulegileng wa Yunibesiti ya Yuropa Bogare ( 2005 ) [29]
  • Awate ya Phitlhelelo ya Botshelo Jotlhe ya SALA ( 2015 ) [30]
  • Motho yo o kwa godimo ( 2018 ) [31]

Gape Krog o abetswe dikerii tsa bongaka tsa tlotlo go tswa kwa Tliliniking ya Tavistock kwa Yunibesithing ya East London, kwa Yunibesithing ya Stellenbosch, kwa Yunibesithing ya Foreisetata, le kwa Yunibesithing ya Metropolitan ya Nelson Mandela . [1]  

  1. 1.0 1.1 1.2 "Antjie Krog". University of the Western Cape.
  2. 2.00 2.01 2.02 2.03 2.04 2.05 2.06 2.07 2.08 2.09 2.10 2.11 Vijoen, Louise (2009-03-01). "Antjie Krog: Extended Biography". Poetry International. Retrieved 2021-11-06.
  3. Garman, Anthea (February 2009). "Antjie Krog, Self and Society: The Making and Mediation of a Public Intellectual in South Africa.". https://wiredspace.wits.ac.za/bitstream/handle/10539/7957/Anthea%20Garman%20PhD%20Thesis%202009.pdf?sequence=1&isAllowed=y. 
  4. 4.0 4.1 4.2 4.3 4.4 4.5 4.6 4.7 4.8 McDonald, Peter (2020-09-01). "An exchange with Antjie Krog". Art & Action (Artefacts of Writing). Retrieved 2021-11-06.
  5. 5.0 5.1 "Words of passion and power from Antjie Krog". Mail & Guardian. 2015-10-16. Retrieved 2021-11-06.
  6. "Antjie Krog, Author at LitNet". LitNet. Retrieved 2021-11-06.
  7. 7.0 7.1 "Antjie Krog". South African History Online. Retrieved 2021-11-06.
  8. 8.0 8.1 "Antjie Krog". Penguin Random House South Africa. Retrieved 2021-11-06.
  9. Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named :8
  10. Krog, Antjie (2018). "In his own words?". Chartered Institute of Linguists. Retrieved 2021-11-06.
  11. 11.0 11.1 "Centre for Multilingualism and Diversities Research People: Research Fellows". University of the Western Cape. Retrieved 2021-11-06.
  12. "Antjie Krog as WiR in Amsterdam". Nederlands Letterenfonds. Archived from the original on 2019-01-30. Retrieved 2021-11-06.
  13. "Antjie Krog writer in residence at Leiden University this autumn". Leiden University. 7 June 2021. Retrieved 2021-11-06.
  14. . p. 199. {{cite book}}: Missing or empty |title= (help)
  15. "Begging To Be Black". Penguin Random House. Retrieved 2021-11-06.
  16. 16.0 16.1 Basson, Adriaan (2009-06-05). "The dream truths of Notrose Konile". Mail & Guardian. Retrieved 2021-11-06.
  17. "FNB Vita Regional Theatre Awards 1999/2000". Artslink. 2000-06-20. Archived from the original on 2021-11-08. Retrieved 2021-11-06.
  18. "Antjie Krog (1952–)". LitNet. 2018-10-22. Retrieved 2021-11-06.
  19. "Smorgabord of Afrikaans theatre". Artslink. 2008-07-31. Archived from the original on 2021-11-07. Retrieved 2021-11-06.
  20. 20.0 20.1 Carroll, Rory (21 February 2006). "South African author accused of plagiarism". The Guardian. Retrieved 15 June 2010.
  21. "Fynbos Fairies launches at the CTBF and you're invited. See what Antjie Krog has to say about this delightful book of children's verse". LitNet. 2007-06-13. Retrieved 2021-11-06.
  22. "Die Maanling (hardeband)". The Moonling. Archived from the original on 2021-11-07. Retrieved 2021-11-06.
  23. 23.0 23.1 "Antjie Krog". NB Publishers. Retrieved 2021-11-06.
  24. "Antjie Krog". Puku. Archived from the original on 2021-11-07. Retrieved 2021-11-06.
  25. "Winners of the 2015 Media24 Books Literary Awards Announced in Cape Town". Sunday Times Books. 2015-06-05. Retrieved 2021-11-22.
  26. "The SATI Award for Outstanding Translation 2003". South African Translators' Institute. 28 June 2004. Archived from the original on 30 July 2004. Retrieved 8 May 2025.
  27. "The Laureates". Edita & Ira Morris Hiroshima Foundation. Retrieved 2021-11-06.
  28. "Honourees". KKNK. Archived from the original on 16 May 2022. Retrieved 7 November 2021.
  29. "CEU Open Society Prize Winners". Central European University. Retrieved 2021-11-06.
  30. "2015 South African Literary Awards (SALAs) Winners Announced". Sunday Times Books. 2015-11-09. Retrieved 2021-11-22.
  31. "Krog first South African to receive prestigious Dutch cultural award". SABC News. 2018-01-16. Retrieved 2021-11-06.

Puiso e nngwe

[fetola | Fetola Motswedi]

Seaforikanse:

  • Konradie, Pitere. Go tlhokomelwa ga dibuka tsa Antjie Krog-teks. Mofuta o mongwe: Bodirelo jwa Bosetšhaba jwa Ditlhare, 1996. ISBN 0620207191
  • Van Niekerk, Jakome. 'Lefoko le le phepa': boitshupo jo bo fetogang ka Antjie Krog. Pretoria: Van Schaik, 2016. ISBN 0627035302
  • Viljoen, Luise. Mo mefuteng e e sa fediseng pelo: dikopo kgotsa tiro e e dirilweng ke Antjie Krog. Bogatisetso jwa Letsatsi, 2009. ISBN 1920109986

Dikgokagano tsa kwa ntle

[fetola | Fetola Motswedi]