Army and Navy Club
The Army and Navy Club kwa London ke setlhopha sa maloko a poraefete se se tlhomilweng ka 1837 sa British Army le Royal Navy Officers,
Setshwantsho:Army and Navy Club Coat of Arms.jpeg Coat of arms of the Army and Navy club | |
Formation | 1837 |
---|---|
Purpose | Private Gentlemen’s Club founded for Army and Naval Officers |
Headquarters | Clubhouse occupied since 1851 |
Membership | Military officers (Permitting some non military members) |
Website | www |
gape se itsege ka leina la The Rag.[1] Mokgatlho o neelana ka botokololo jwa sesole go mongwe le mongwe yo o tshwereng kgotsa yo o tshwereng Khomišene mo Mabothong a Sesole sa Borithane kgotsa mo Mabothong a Commonwealth, mokgatlho gape o amogela dikopo tsa botokololo jo e seng jwa sesole.[2]
Go tlhomiwa le go nna leloko
[fetola | Fetola Motswedi]Lekgotla le ne la tlhomiwa ke Lieutenant-General Sir Edward Barnes (1776 - 1838) ka 1837.[3] Tshitshinyo ya gagwe e ne e le go tlhoma Mokgatlho wa Sesole, le batlhankedi botlhe ba Sesole sa ga Kgosigadi ka tuelo e e feletseng kgotsa halofo ba ba nang le tshwanelo ya botokololo. [4]Le fa go ntse jalo, fa The Duke of Wellington a ne a kopiwa go nna motshegetsi, o ne a gana ntle le fa botokololo bo ne bo ka neelwa le batlhankedi ba Royal Navy le Royal Marines, mme seno se ne sa dumelwa.[5]
Ka di 28 tsa Phatwe 1837 go ne ga tshwarwa kopano e e neng e emetse ditirelo tse di farologaneng, go tlhopha Komiti le go rarabolola Melawana ya tlelapa e ntšhwa. Sir Edward Barnes o ne a tlhokafala ka 19 Mopitlwe 1838, dibeke di le pedi fela pele ga kopano ya ntlha ya kakaretso ya tlelapa. Ka 1851, setlhopha se ne se le mo maemong a a nonofileng, ka maloko a le makgolo a le lesome le borataro le lenaane la go leta la batho ba le 834.[6]Kgatelelo eno e ne ya dira gore go tlhomiwe mokgatlho o o farologaneng wa Naval and Military Club ka 1862.
Charles Dickens Jr. o ne a bega jaana mo Dictionary of London ya ga Dickens (1879).[7]
Army and Navy Club, Pall Mall. Ke mokgatlho o o diretsweng go kopanya badiredi ba maemo otlhe mo sesoleng sa Her Majesty's Regular Army, Royal Navy, le Royal Marines. Go tlhophiwa ka go bouta mo kopanong ya tlelapa. Maloko a le masome a mararo a tshwanetse go tlhopha, mme motho a le mongwe mo go ba le lesome ga a kgone go tlhopha. Tuelo ya go tsena e ne e le £40; go saena, £7 7S. mo malokong a bogologolo; mme tshwetso e e latelang e ne ya dirwa kwa pokanong ya ngwaga le ngwaga ya tlelapa ka June 3, 1878: "Maloko otlhe a masha a a tlhophilweng go nna maloko a tlelapa, go simolola ka ditlhopho tse di latelang, a tshwanetse go duela tuelo ya ngwaga le ngwaga ya £10 10s".
Go ya ka Encyclopaedia Britannica setlhogo sa "Club", ka 1902[8]

lotseno lo logolo go gaisa ... lo ka nna lwa bolelwa e le lwa setlhopha sa Sesole le Sesole sa Lewatle, se ka ngwaga wa 1875 se neng se le ka £30,813, mo go sona £19,383 e neng e kgobokantswe ka dituelo tsa go tsena le tsa go ikwadisa fela. Le fa go ntse jalo, gantsi ditshenyegelo tsa teng di batla di lekana, mme ke ditlhopha di le mmalwa fela tse go ka tweng ga di na sekoloto gotlhelele. Palo ya maloko a a akarediwang mo setlhopheng sa Lontone e farologana go tloga go 2200 mo sesoleng sa sesole le sa lewatle go ya go 475 mo setlhopheng sa St James.
Go nna leloko la Army and Navy Club jaanong go neelwa gape le go maloko a Commonwealth armed services, go maloko a malapa a maloko le go batho ba ba se nang maitemogelo a tirelo ba ba tlhophilweng le go romelwa ke maloko a a leng teng. Go na le maloko mangwe a basadi.
Go tloga ka 2011, go nna leloko go ja magareng ga £223 le £465 ka ngwaga, ka tlhwatlhwa ya £130 mo malokong a mannye (ba ba kwa tlase ga dingwaga tse 29); go na le ditlhwatlhwa tse di fokoditsweng tsa balekane le tlhwatlhwa ya go nna leloko la lelapa. Go na le dituelo tsa go ikwadisa.[9]
Mafelo
[fetola | Fetola Motswedi]
a St James's Square le Pall Mall ka 1799 Site Legae la ntlha la tlelapa le ne le le kwa 18, St James's Square, kwa sekhutlong se se kwa bokone le King Street.[10]Ntlo eno e ne ya tlogelwa ke Oxford le Cambridge Club fa e ne e fudugela kwa ntlong ya yone e ntšha ya tlelapa kwa Pall Mall. Go ne ga dirwa tumalano ya go e hira mme tlelapa e ne ya bula dikgoro tsa yone kwa tshimologong ya 1838. [11]
Ka 1843, setlhopha se ne sa simolola go batla lefelo la go aga ntlo ya setlhopha e e agilweng ka maikaelelo. [12] Ka 1846, e ne ya fudugela kwa lefelong le legolo le le bidiwang Lichfield House, jaanong e le 15, St James's Square.[13]
Ka 1846 - 1847, setlhopha se ne sa reka matlo a le marataro a a bapileng le one kwa Pall Mall, St James's Square, le George Street, kwa sekhutlong se se kwa bophirima sa Pall Mall le George Street, ka palogotlhe ya £48,770.[14]Mo go tse, £19,500 e ne ya duelelwa ntlo ya ga Lord de Mauley kwa ntlheng ya bophirima jwa St James's Square e e simolotseng ka bo1670, e e fa pele ga Norfolk House. Jaanong e ka bo e le Nomoro 22, St James's Square, fa e ka bo e falotse. Lefelo la St James's Square le ne la neelwa ka 24 Mopitlwe 1672/3 ke Henry Jermyn, 1st Earl wa St Albans le Baptist May go batlhokomedi ba Edward Shaw.Ka October 1673, ba ne ba rekisa lefatshe le ntlo e e neng e agilwe mo go lone go motshameki wa sesadi Moll Davis, yo e neng e le mosadi wa ga Kgosi Charles II, ka £1800. Ntlo eno (e e neng ya tlhatlhobiwa ke John Soane ka 1799) e ne e batla e le sekwere mme e ne e na le matlhatlaganyane a le mararo, lengwe le lengwe le na le difensetere di le nne tse di lekanang, tsotlhe di kgabisitswe ka architrave le cornice e e sephara. Holo ya ditepisi e ne e le kwa borwa jwa phaposi e kgolo e e fa pele, le diphaposi tse pedi tse dinnye le ditepisi tse dingwe kwa morago. Go ne go na le lobota lo logolo lo lo neng lo kgabagantse, lo lo neng lo na le dikamore tse di kwa morago tse di nang le dikgabo tsa molelo. Ka 1749, John Hobart, 1st Earl wa Buckinghamshire, o ne a rekisetsa Thomas Brand wa Hertfordshire ntlo ka £4500, yo morwawe a neng a e rekisetsa Samuel Thornton, motsamaisi wa Bank of England ka 1799. Ka 1818, Thornton o ne a rekisa ntlo ka £11,000 go radipolotiki wa ga Whig W. S. Ponsonby, moragonyana Baron de Mauley, yo o neng a e rekisetsa Army and Navy Club ka Diphalane 1846 ka £19,500. E ne ya thubiwa ka 1847, morago ga go falola lobaka lo loleele go feta matlo a mangwe a mantlha a a neng a le mo patlelong.
Ntlo ya tlelapa
kwa ntle ga sefikantswe Go ne ga begwa ka Ferikgong 1847 gore tlelapa e tla tshwara kgaisano e e bulegileng ya go tlhama kago e ntšha e e rulagantsweng, ka dikgele tsa £200 le £100 go batsayakarolo ba babedi ba ba gaisang. Komiti ya tlelapa e ne ya itlhophela go aga kago ya motaki wa metshameko George Tattersall, wa St James's Street, yo o neng a rulaganyetsa go aga kago ya matlhatlaganyane a le mabedi ya bogologolo ka dikholomo tsa Korintha le balustrade e e felelang ka dikgele tsa ntwa le portico ya kgoro ya Doric e e neng e na le diphatlha di le tharo. Mo godimo ga difikantswe tse di farologaneng tse di neng di le mo mafelong a a kwa godimo, o ne a dira sefikantswe se se nang le ditshwantsho tse di gabilweng, se se neng se na le ditau mo godimo ga sone le setlhopha se se tshwantshetsang Britannia le Neptune. Tlhopho eno e ne ya tlhomamisiwa ke ditlhopho tsa maloko a setlhopha ka Moranang 1847. Le fa go ntse jalo, The Builder e ne ya nyatsa tlhopho eno, e supa gore "lefelo le le dirisediwang maikaelelo a tlelapa le lennye thata, tota e bile ga le a lekana". Mokgatlho o ne wa tshwara kopano e e kgethegileng ya kakaretso ka 11 Motsheganong 1847 mme wa swetsa go reka ntlo e nngwe kwa Pall Mall go dira lefelo la yone go nna legolo, le go tshwara kgaisano e nngwe gape.Ka ntlha ya seo, C. O. Parnell le Alfred Smith ba ne ba tlhophiwa, e le tlhamo ya setaele sa Venetian Renaissance sa kwa tshimologong ya ngwagakgolo wa lesome le borataro, ba etsa Palazzo Corner della Ca' Grande ya Venice.
Kago e simolotse ka Mopitlwe 1848, William Trego a na le konteraka ya go isa kago ya ntlo ya tlelapa ka £19,656. Leje la motheo le ne la bewa ka 6 Motsheganong 1848 ke modulasetilo wa komiti, Lt-Col. Daniell. Ka August 1849 Messrs. Smith le Appleford ba ne ba laelwa go tsenya didirisiwa mo kagong ka tlhwatlhwa ya £15,671, mme club-house e ne ya bulwa ka 25 Tlhakole 1851. Tlelapa e ne e lebagane le letlapa la Caen, mme le ne la senyega, mme ka 1886 letlapa le le bosula le ne la tshwanelwa ke go kgaolwa mme la emisediwa ka Portland.
Tlhaloso ya pele ya ntlo e ntšha ya tlelapa e tlhagelela mo bukeng ya ga John Timbs ya Curiosities of London (1855)
- ARMY AND NAVY CLUB-HOUSE, Pall Mall, sekhutlo sa George-street, e e neng e dirilwe ke Parnell le Smith, e ne ya bulwa ka Tlhakole, 1851. Bokantle jwa yone ke motswako wa Palazzo Cornaro ya ga Sansovino, le Laeborari ya St. Letshwao le le kwa Venice; mme le farologana mo karolong e e kwa godimo, e e nang le dipilara tsa Korintha, tse di nang le difensetere tse di tshwanang le dikholomo tse di tlatsang dipilara tse di fa gare; mme mo godimo ga ditlhogo tsa tsone tse di botlhoko go na le ditlhopha tsa matshwao a sesole sa lewatle le sa sesole, dibetsa, le dibetsa tsa go itshireletsa tse di kgatlhang thata. Gape go na le ditlhopha tse di tshwantshetsang masole le masole a lewatle; gape go na le lebotlolo le legolo le le emeng mo godimo ga lone. Lefelo le le kwa tlase la ntlo, go tswa kwa Cornaro, le dirilwe ka tsela ya sekgwa; kgoro ya teng e mo gare ga karolo e e kwa botlhaba kgotsa e e kwa pele ya George-street, e dirilwe ka dikhuti tse tharo tse di bulegileng, tse di tshwanang le tsa kwa pele ga Strand ya Somerset House. E na le mekgabisa e mentsi thata. Holo e ntle; kamore ya kofi, e e boleele jwa dimetara di le 25 le bophara jwa dimetara di le 12, e na le dipanele tsa scagliola, e na le siling e e nang le dithunya, e bile e na le diphatlha tse di tsenang mo teng ga yone gore go tle go nne le moya o o phepa; kamore e e bapileng le yone e na le dipone tse di tsenang mo siling e e nang le galase; e e latelang ke kamore ya bojelo ya ntlo, e e kgabisitsweng ka mokgwa wa kwa Munich; mme kamore ya mo mosong yone e ntle thata, e na le difensetere tse di nang le diphatlha, le diipone tse di bopang diphaposi tse di nang le diphaposi tse di golaganeng le tse dingwe tse dintsi. Ditepisi tse dintle tsa maje di isa kwa laeboraring le kwa diphaposing tsa maitseboa; mme mo boalong jwa boraro go na le diphaposi tsa billiard le tsa dikarata; le phaposi ya batho ba ba gogang, e e nang le kgogometso e e kwa godimo e e kgabisitsweng sentle ka mekgabisa ya Se-Moresque. Dikamore tseno di kgabisitswe ka setshwantsho sa go palama dipitse sa ga Kgosigadi Victoria, se se takilweng ke Grant, R.A. Karolo ya Gobelin tapestry (Sacrifice to Diana), e ne ya neelwa Club ka 1849 ke Prince Louis Napoleon; marble busts of William IV and the Dukes of Kent and Cambridge; le ditshwantsho tse di lekanang le tsa botshelo tsa bagale ba dikepe le ba sesole. Ntlo ya Club e na le mela e le masome a mabedi ya Whishaw's Telekouphona, kana Speaking Telegraph, e e golaganang go tswa kwa phaposing ya Mokwaledi go ya kwa dikamoreng tse di farologaneng. Tlhwatlhwa ya kago eno e ntle, go sa akarediwe dilwana tsa yone, e ne e le 35 000 L; lefelo le e agilweng mo go lone le ne la ja Club 52 000 L.
Ka 1857, go ne ga tsenngwa fensetere ya galase e e mebalabala mo holong e e kwa teng go gopola maloko a a neng a bolawa mo Ntweng ya Crimea, e na le matlapa a a nang le letshwao la setlhopha le dintlha tsa dintwa tsa ntwa. [15]Maina a batho ba ba suleng a ne a kwadilwe ka ditlhaka tsa gauta mo dikwalelong tsa mmabole. Fensetere e ne ya fudusiwa ka 1925 le 1927, ka ntlha ya go agiwa sesha.[16]
Ka 1878 -79, go ne ga agiwa phaposi e ntšha ya bojelo, phaposi ya go goga e ne ya atolosiwa, mme ntlo ya tlelapa e ne ya baakanngwa, tsotlhe di dirilwe ke H. R. Gough.[17]
Tlhokego ya diphaposi tsa borobalo e ne ya oketsega, mme ka 1919 tlelapa e ne ya reka dinomoro 46, 46a le 47, Pall Mall, go ikaegilwe ka dikadimo tsa nakwana tse di neng di le teng, moragonyana ya oketsa ka 7, Rose le Crown Yard (kwa bokone jwa 47, Pall Mall) ka 1924. Kago e ntšha e ne ya dirwa ke C. W. Ferrier le tiro ya go e dira e simolotse kwa bokhutlong jwa 1924.[18] Lefelo la bogologolo la go goga le ne la thubiwa mme ga agiwa le lesha, go ne ga agiwa ntlwana ya boapeelo e ntšha, mme ga baakanngwa leje le le neng le le kafa ntle ga lefelo la bogologolo la go goga. Ntlo e ntšha, e e neng e golagane le kwa morago ga ntlo ya tlelapa kwa ntlheng ya kamore e ntšha ya go goga, e ne e na le kgotla ya squash, kamore ya basadi ya boamogedi le kamore ya bojelo, le mafelo a mabenkele, mmogo le dikamore tsa borobalo. Ntlo ya tlelapa e ne ya tswalwa gore maloko a se ka a tsena mo go yone ngwaga otlhe, magareng ga Phatwe 1925 le Phukwi 1926, mme tlhwatlhwa ya thulaganyo yotlhe e ne e le £167,471. Tiro e ne ya wediwa ka Mopitlwe 1927.[19]
Ntlo ya histori ya setlhopha e ne ya emisediwa ke kago ya gompieno ya bogare jwa lekgolo la bo 20 la dingwaga, e e neng ya bulwa ka 1963, e e tlhalosiwang mo websaeteng ya setlhopha e le "kago ya segompieno e e agilweng ka maikaelelo e e atologelang go dikwere tsa maoto a le 80,000 (7,400 m2), mo maboteng a le lesome a a akaretsang karatšhe ya yone ya ka fa tlase ga lefatshe".[20]
Metswedi
[fetola | Fetola Motswedi]- ↑ Main page of Army and Navy Club web site at armynavyclub.co.uk (accessed 18 January 2008)
- ↑ "Membership". The Rag - Army and Navy Club. Retrieved 28 December 2024.
- ↑ 'St James's Square: Army and Navy Club', in Survey of London, volumes 29 and 30 (St James Westminster, Part 1 (1960)) pp. 180-186, online at St James's Square: Army and Navy Club at british-history.ac.uk(accessed 18 January 2008)
- ↑ 'St James's Square: Army and Navy Club', in Survey of London, volumes 29 and 30 (St James Westminster, Part 1 (1960)) pp. 180-186, online at St James's Square: Army and Navy Club at british-history.ac.uk(accessed 18 January 2008)
- ↑ 'St James's Square: Army and Navy Club', in Survey of London, volumes 29 and 30 (St James Westminster, Part 1 (1960)) pp. 180-186, online at St James's Square: Army and Navy Club at british-history.ac.uk(accessed 18 January 2008)
- ↑ 'St James's Square: Army and Navy Club', in Survey of London, volumes 29 and 30 (St James Westminster, Part 1 (1960)) pp. 180-186, online at St James's Square: Army and Navy Club at british-history.ac.uk(accessed 18 January 2008)
- ↑ Charles Dickens Jr., Dickens's Dictionary of London (1879) quoted at Victorian London – Directories – Dickens's Dictionary of London, by Charles Dickens, Jr., 1879 – "Army and Navy Club" (accessed 18 January 2008)
- ↑ Webster,James Claude, in Encyclopædia Britannica, 10th Edition (1902), article on "Club", online at Club at 1902encyclopedia.com (accessed 18 January 2008)
- ↑ ""Become a member of the Rag"". Archived from the original on 2008-11-21. Retrieved 2025-02-21.
- ↑ 'St James's Square: Army and Navy Club', in Survey of London, volumes 29 and 30 (St James Westminster, Part 1 (1960)) pp. 180-186, online at St James's Square: Army and Navy Club at british-history.ac.uk(accessed 18 January 2008)
- ↑ 'St James's Square: Army and Navy Club', in Survey of London, volumes 29 and 30 (St James Westminster, Part 1 (1960)) pp. 180-186, online at St James's Square: Army and Navy Club at british-history.ac.uk(accessed 18 January 2008)
- ↑ 'St James's Square: Army and Navy Club', in Survey of London, volumes 29 and 30 (St James Westminster, Part 1 (1960)) pp. 180-186, online at St James's Square: Army and Navy Club at british-history.ac.uk(accessed 18 January 2008)
- ↑ 'St James's Square: Army and Navy Club', in Survey of London, volumes 29 and 30 (St James Westminster, Part 1 (1960)) pp. 180-186, online at St James's Square: Army and Navy Club at british-history.ac.uk(accessed 18 January 2008)
- ↑ 'St James's Square: Army and Navy Club', in Survey of London, volumes 29 and 30 (St James Westminster, Part 1 (1960)) pp. 180-186, online at St James's Square: Army and Navy Club at british-history.ac.uk(accessed 18 January 2008)
- ↑ 'St James's Square: Army and Navy Club', in Survey of London, volumes 29 and 30 (St James Westminster, Part 1 (1960)) pp. 180-186, online at St James's Square: Army and Navy Club at british-history.ac.uk(accessed 18 January 2008)
- ↑ 'St James's Square: Army and Navy Club', in Survey of London, volumes 29 and 30 (St James Westminster, Part 1 (1960)) pp. 180-186, online at St James's Square: Army and Navy Club at british-history.ac.uk(accessed 18 January 2008)
- ↑ Firebrace, op. cit., pp. 76–81
- ↑ Firebrace, op. cit., pp. 142-143
- ↑ Firebrace, op. cit., pp. 137-146
- ↑ Main page of Army and Navy Club web site at armynavyclub.co.uk (accessed 18 January 2008)