Jump to content

Babueledi ba Ditshwanelo tsa Batho

Go tswa ko Wikipedia

Babueledi ba Ditshwanelo tsa Batho ke mokgatlho o o ikemetseng o o seng wa puso (NGO) o o kwa Minneapolis o o rotloetsang le go tsweletsa ditshwanelo tsa batho mo lefelong la gaeno le mo lefatsheng lotlhe. Ke mokgatlho o o tsamaisiwang ke baithaopi o ditiro tsa one di tlhomang mogopolo mo dikarolong tse tharo tsa botlhokwa: patlisiso, go buelela, le go nna le seabe mo baaging. Maiteko a a rileng a akaretsa ditirelo tsa semolao tsa mahala go bakopa botshabelo ba lotseno lo lo kwa tlase le batswasetlhabelo ba kgwebisano ka batho .[1]

Mokgatlho ono o tsamaisa Porojeke ya Mosireletsi wa Ditshwanelo tsa Batho ( HRDP ) ka tirisanommogo le Senthara ya James H. Binger ya Baamerika ba baša kwa Sekolong sa Molao sa Yunibesiti ya Minnesota, le Robins Kaplan LLP .[2]

Babueledi ba Ditshwanelo tsa Batho e ne ya tlhomiwa ka 1983 ke setlhopha sa babueledi ba ba neng ba batla go rarabolola mathata a ditshwanelo tsa botho kwa Minnesota le go thusa go tsweletsa le go sireletsa ditshwanelo tsa botho go ralala lefatshe. E ne e itsege pele jaaka Minnesota Lawyers International Human Rights Committee, setlhopha se kwa tshimologong se neng se ikaeletse jaaka sethala sa go ruta maloko a sone, babueledi le setšhaba ka ga ditshwanelo tsa botho. Ka 1992, mokgatlho ono o ne wa fetola leina la one go nna Minnesota Advocates for Human Rights. E ne ya tsaya leina la yone la ga jaana ka 2008 mo maitekong a go bontsha botoka tiro ya yone ya selegae, ya bosetšhaba le ya boditšhabatšhaba. [3]

Mokgatlho o kopanya bobueledi le maiteko a nnete go thusa go fitlhelela phetogo ya thulaganyo le go tlamela ka ditirelo tse di tlhamaletseng. Tsepamisomogopolo eno e e gabedi e bontshiwa ka fa baamogedi ba thuso ya yone le bone ba nnang baithaopi ka gone, ba tsaya karolo mo go rarabololeng tshiamololo. Ka sekai, bafaladi ba bareki ba nna balekane mo go thuseng go lemoga le go fedisa dikgatako tsa ditshwanelo tsa batho mo dinageng tse ba tswang kwa go tsone. Go sireletsa ditshwanelo tsa batswantle, Babueledi ba Ditshwanelo tsa Batho ba tlamela ka tshegetso ya semolao mo dikgetseng tse di farologaneng, tse di akaretsang ba ba batlang botshabelo mo mafelong a kgolegelo a ICE, bafalodi ba kgwebisano ka batho, le bafaladi ba bana ba ba se nang bapatiwa. [4]

Mokgatlho o dirisana mmogo le balekane lefatshe ka bophara go lwantsha dikgwetlho mo dikarolong tsa tshireletsego le pabalesego mme gape o na le seabe mo go thibeleng diphatlha mo tshireletsong ya semolao. Tiro ya yona le balekane ba boditšhabatšhaba e tsepamisitse mogopolo mo go tsenyeng tirisong maemo a boditšhabatšhaba a ditshwanelo tsa botho ka tsholofelo ya gore e tla lebisa kwa go rotloetseng setšhaba sa baagi le go tiisa puso ya molao . [5]

Dintlha le maiteko

[fetola | Fetola Motswedi]

Nngwe ya maiteko a magolo a boditšhabatšhaba a The Human Rights Advocates e ne e le go dira le go gatisa "Minnesota Protocol" kgotsa The Manual on the Effective Prevention and Investigation of Extra-Legal, Arbitrary, and Summary Executions. Lokwalo lono lo ne lwa amogelwa ke dinaga tse dingwe mme kgabagare lekgotla la Ditšhaba Tse di Kopaneng le ne la lo amogela e le mokgwa o o tshwanetseng wa go dira dipatlisiso tsa kalafi ya molao fa go dirwa dipatlisiso le fa go dirwa ditlhatlhobo tsa morago ga loso mo dikgannyeng tsa dipolao tse di bakilweng ke dipolotiki. Thulaganyo eno e ne ya nna motheo wa Melaometheo ya lekgotla la Ditšhaba Tse di Kopaneng e e malebana le go Thibela le go Sekaseka ka Tsela e e Nang le Matswela Ditlhaselo Tse e Seng Tsa Molao, Tse di Dirwang ka Bogagapa le Tse di Dirwang go sa Lebelelwa Sepe, e e neng ya amogelwa ka 1989. Seno se lemogilwe jaaka tswelelopele e e botlhokwa ka gonne e bua ka tlhokego ya phetogo mo ditlwaelong tsa bolaodi, e leng sekgoreletsi se se botlhokwa mo tshireletsong ya ditshwanelo tsa botho.

Ka ngwaga wa 2008, Advocates for Human Rights ba ne ba sekisiwa ka ntlha ya go senya leina ke George Boley, moeteledipele wa Liberia Peace Council, e e neng e latofadiwa ka go dira bosenyi kgatlhanong le botho ka nako ya ntwa ya selegae kwa Liberia.[ 1]

  1. Immigration Advocates Network. (2024). The Advocates for Human Rights. Immigration Advocates Network. [
  2. Levesque, Christopher (May 2023). "Crimmigrating Narratives: Examining Third-Party Observations of US Detained Immigration Court"
  3. End Slavery Now. (2024). The Advocates for Human Rights. End Slavery Now. https://www.endslaverynow.org/the-advocates-for-human-rights
  4. Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named grass
  5. Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named end