Boswa jwa Mogwanto wa Basadi wa 1956: Go Gakologelwa Dilo Tse di Fetileng, go Tlhotlheletsa Isagwe
Boswa jwa Mogwanto wa Basadi wa 1956: Go Gakologelwa Dilo Tse di Fetileng, go Tlhotlheletsa Isagwe
[fetola | Fetola Motswedi]Tshedimosetso e e tlhalosang kgwedi ya Phatwe le gore e amana jang le basadi tota tota mo Aforika Borwa. Go simolola ka 9 Phatwe 1956, basadi ba ba fetang 20 000 ba Aforika Borwa ba merafe yotlhe ba ne ba gwantela kwa Union Buildings kwa Pretoria ka boipelaetso jo bo pelokgale kgatlhanong le melao ya puso ya tlhaolele, e e neng e thibela motsamao wa bantsho ba Aforika Borwa.[1] Tiragalo eno e e sa lebalesegeng ya go tsuologa e ne e eteletswe pele ke Lilian Ngoyi, Helen Joseph, Rahima Moosa le Sophia Williams-De Bruyn, basadi ba le banè ba bopelokgale jwa bone le boeteledipele jwa bone bo sa ntseng bo utlwala mo dikokomaneng tse di latelang.[2]
Ntlha ya Mogwanto
[fetola | Fetola Motswedi]Go gwanta ga bone e ne e se fela go ipelaetsa kgatlhanong le go gatelelwa ga batho ka ntlha ya lotso mme gape e ne e le polelo e e maatla malebana le seabe sa basadi mo go bopeng setšhaba se se nang le temokerasi le se se nang le tshiamiso. Gompieno, boswa jono ke mokwatla wa Kgwedi ya Basadi ya ngwaga le ngwaga ya Aforika Borwa, nako ya go akanya ka gore naga e fitlhile bokgakala jo bo kana kang le gore e sa ntse e tlhoka go ya bokgakala jo bo kana kang.[3]
Mogwanto wa Basadi
[fetola | Fetola Motswedi]Mogwanto wa Basadi wa 1956 e ne e le nngwe ya ditshupetso tse dikgolo le tse di botlhokwa mo kgaratlhong ya kgololosego ya Aforika Borwa. Basadi bano ba ne ba tshotse ditshaeno tse di fetang 100 000 tse di neng di le kgatlhanong le melao ya dipasa mme ba opela pina ya kganetso e e sa ntseng e utlwala le gompieno: "Wathint" Abafazi, Wathint - Imbokodo, fa o itaya mosadi, o itaya lefika!. Seno e ne ya nna letshwao le le maatla la maatla le go itsetsepela ga basadi ba Aforika Borwa.[4]
Diphitlhelelo
[fetola | Fetola Motswedi]Mokoloko ono o ne o sa tlwaelega fela ka ntlha ya bogolo jwa one mme gape o ne o sa dumalane le tsela e e tlwaelegileng e banna le basadi ba neng ba tlhalosiwa ka yone ka nako eo. Basadi bano ba bontsi jwa bone e leng bomme, badiri le batlhokomedi - ba ne ba tsena mo maemong a sepolotiki ka bopelokgale le ka boikaelelo, ba batla seriti le tekatekano e seng fela mo go bone mme le mo baaging ba bone.
- ↑ https://www.timeslive.co.za/ideas/2025-08-11-diana-chodeva-are-we-brave-enough-to-finish-what-1956-began-for-the-womens-movement/
- ↑ https://www.gov.za/news/events/commemorative-events/womens-day-0
- ↑ https://taungdailynews.com/tag/where-it-commemorates-the-1956-womens-march-on-the-union-buildings-ramphosa-said-the-march-was-a-political-protest-against-the-apartheid-era-pass-laws/
- ↑ https://iol.co.za/news/politics/2025-08-09-celebrating-womens-day-parliament-reflects-on-the-legacy-of-the-1956-womens-march/