Botswana Meat Commission
Khomišene ya Nama ya Botswana (BMC) ke mokgatlho o o sa direng poelo o o tlhomilweng ke puso ya Botswana e e sa tswang go ikemela ka 1965. Ditiro tsa yona tse dikgolo ke go reka, go tlhaba, go baakanya le go rekisa nama yotlhe ya kgomo le dikumo tsa nama ya kgomo mo Botswana go rekisiwa mo mebarakeng ya selegae le ya boditšhabatšhaba[1][2].
Ditheo le dikgwebo tse dingwe
[fetola | Fetola Motswedi]Ntlokgolo ya BMC e kwa Lobatse. Ditheo tsa yone di na le lefelo le le kopaneng le le akaretsang lefelo la go tlhabela, go dira ditlatlana, go dira letlalo le go dira dilo tse dingwe[2]. Go rwalwa dikgomo di le 8000 le dikgomo tse dinnye di le 500 letsatsi le letsatsi. BMC gape e na le makala a mabedi a go tlhabela, le lengwe kwa Maun mme le lengwe kwa Francistown, ka bokgoni jwa dikgomo di le 100 ka letsatsi le dikgomo di le 400 le dikgomo di le 150 ka letsatsi.[3]
Mo godimo ga kgwebo ya yone ya konokono, BMC e na le dikhampani tsa dipalangwa mo Botswana. Mo lefatsheng ka bophara, e na gape le ditlamo tse di rekisang mo dinageng tsa Yuropa go akaretsa United Kingdom, Germany le Netherlands,[2] le mafelo a polokelo a a tsididi mo UK le Afrika Borwa. Gape e na le khampani ya inshorense kwa Cayman Islands. [4]
Ditirelo
[fetola | Fetola Motswedi]BMC e rulaganya go dirwa ga nama ya kgomo go tswa mo motlhapeng wa bosetšhaba o o fudisang mo lefatsheng le gantsi e leng la dipolasi tse di akaretsang karolo e kgolo ya naga. Palo ya dikgomo e ne ya fokotsega thata magareng ga dingwaga tsa bo 1980 le tsa ntlha tsa bo 2000, ka dipalo di fokotsega go tswa go dimilione di le tharo go ya go tse di ka nnang 1,700,000.[5]
Khampani e tlhokometswe thata ke Botsamaisi jwa Diphologolo jwa Botswana go laola boleng. Dikarolo tsotlhe tsa go dirwa ga yone di na le setifikeiti sa ISO 9002. Dinama tsa kgomo tse di tsidifaditsweng tse di phuthetsweng ka vacuum di nna sebaka sa dikgwedi di le thataro fa e le gore ketane e e tsididi e tsholwa e le mo thempereitšhareng ya bobotlana e e tlhomameng. BMC gape e dira nama ya kgomo e e gatseditsweng e e senang marapo e e direlwang go dirwa ka dingwaga di le pedi, mmogo le nama ya kgomo e e apeilweng le ditlaleletso tse dingwe tsa nama ya kgomo tse di diretsweng go romelwa kwa ntle. Pegelo ya 2005 e ne ya tlhalosa gore khamphane e na le selekanyo sa nama ya kgomo e e tsidifaditsweng ya ditone di le 19 000 ka ngwaga. [5]
Metswedi
[fetola | Fetola Motswedi]- ↑ https://en.wikipedia.org/wiki/Botswana_Meat_Commission#cite_note-1
- 1 2 3 https://en.wikipedia.org/wiki/Botswana_Meat_Commission#cite_note-bitc-2
- ↑ "Archive copy". Archived from the original on 2017-02-02. Retrieved 2025-09-23.
{{cite web}}: CS1 maint: archived copy as title (link) - ↑ https://en.wikipedia.org/wiki/Botswana_Meat_Commission#cite_note-4
- 1 2 https://en.wikipedia.org/wiki/Botswana_Meat_Commission#cite_note-Jefferis-5
Go bala go ya pele
[fetola | Fetola Motswedi]Di-link tsa kwa ntle
[fetola | Fetola Motswedi]- Botswana Beef Exports and Trade Policy Dr Christopher Stevens and Jane Kennan, Institute of Development Studies University of Sussex, Brighton, United Kingdom. February 2005.
- https://bmc.bw/publications/
| Boditšhabatšhaba | VIAF |
|---|---|
| Bosetšhaba | United States |
| Tse dingwe | Yale LUX |