Botswana National Front
Botswana National Front (BNF) ke lekoko la sepolotiki la puso ya batho ka batho ya loago mo Botswana. E ne e le phathi e kgolo ya kganetso mo Botswana go tloga ka ditlhopho tsa 1969 go fitlha ka ditlhopho tsa 2024. Ke karolo e kgolo go gaisa ya tirisanommogo e e busang ya Umbrella for Democratic Change; moeteledipele wa lekoko Duma Boko ke tautona wa Botswana fa e sale ka 2024.
Go fitlha ka 2024, katlego e kgolo ya lekoko mo ditlhophong e ne e le mo ditlhophong tsa 1994, fa le ne le fenya 37.1% ya ditalama le manno a le lesome le boraro mo go a le masome mane a palamente. Kgotlhang ya makoko ka ngwaga wa 1998 e ne ya dira gore mapalamente ao a le lesome le bongwe a tsamaye, mme morago ga moo ba ne ba tlhoma lekoko la Botswana Congress Party (BCP). Mo ditlhophong tsa 1999, karolo ya ditalama tsa BNF e ne ya wela tlase go nna 26% mme ya gapa ditilo di le thataro tsa palamente. Mo ditlhophong tsa kakaretso tsa 2004 lekoko le fentse 26.1% ya ditalama tsa batho le manno a le lesome le bobedi mo go a le masome matlhano le bosupa. Boemedi jwa yone bo ne jwa fokotsega thata mo ditlhophong tsa 2009, mme lekoko le ne la fokotsega go nna le manno a le marataro fela mo Kokoanong Bosetšhaba ya Botswana. Boemedi jwa BNF kwa palamenteng bo ne jwa wela kwa mannong a le matlhano morago ga go fapoga ga ga Mothusa Tautona wa pele wa lekoko, Olebile Gaborone, go ya kwa lekokong la Botswana Democratic Party (BDP) ka kgwedi ya Phukwi 2010.[go tlhokega nopolo]
Ditso
[fetola | Fetola Motswedi]BNF e tlhamilwe ka ngwaga wa 1965, morago fela ga phenyo e kgolo ya phathi ya Botswana Democratic Party (BDP) mo ditlhophong tsa boipuso le pele fela ga lefatshe la Botswana le bona boipuso. Maikaelelo a ntlha a BNF e ne e le go kopanya gape dikarolo tse di farologaneng tsa Botswana People’s Party, e e neng e itemogetse go kgaogana ka 1963–1964, le tse dingwe tse di neng di le kgatlhanong le BDP. Ka ngwaga wa 1969, Bathoen Gaseitsiwe o ne a tlogela tiro ya gagwe e e neng e amogelwa ke puso ya go nna kgosi ya Bangwaketse (setlhopha se se mo Borwa jwa Botswana) mme a inaakanya le BNF. Go ralala dingwaga tsa bo 1970 le bo 1980, BNF e ne e le kgolagano e e sa gagamalang magareng ga baeteledipele ba merafe ba ba sa fetogeng ba ba neng ba amega ka go somarela taolo ya setso, ba ba neng ba eteletswe pele ke Bathoen Gaseitsiwe, le majammogo, ba ba neng ba eteletswe pele ke Kenneth Koma, ba ba neng ba amega ka dipholisi tsa bohumi tsa puso. La ntlha lekoko leno le ne le emetswe mo lefatsheng lotlhe e ne e le ka 1969 fa le ne le gapa manno a le mararo mo kgaolong ya Ngwaketse.[go tlhokega nopolo]
BNF e ne e le phathi ya kgaolo e e neng e amana le kgaolo ya Ngwaketse ka dingwaga tsa bo 1970 ka bontsi, mme ka bonya e ne ya bona kemonokeng mo dikgaolong tse dingwe tsa lefatshe. Mo ditlhophong tsa setshaba tsa 1984, BNF e ne ya bona taolo ya Gaborone City Council le makgotla a mangwe a ditoropo; gape e ne ya gapa ditilo di le tlhano mo go tse masome mararo le bone tsa palamente. Ka 1994, bontlhopheng ba BNF ba le lesome le boraro ba ne ba tlhophiwa go nna maloko a Kokoano Bosetšhaba (mo go ba le masome mane ka kakaretso). Pele ga ditlhopho, lekoko le ne la itlhalosa sesha go ya ka kgopolo ya puso ya batho ka batho ya loago. E ne e le leloko la molebeledi la Boditšhabatšhaba jwa Bojammogo. Ka 1994 lekoko le ne le amogetse moano wa "Nako ya phetogo". Katlego ya ditlhopho le phetogo ya moano di ne di supa thata go fokotsega ga maemo a botshelo, dikhuduego tsa selegae le go tlhatloga ga maemo a AIDS mo lefatsheng.[go tlhokega nopolo]
Go nnile le dikgotlhang di le mmalwa tsa ka fa gare mo lekokong ka ntlha ya go nna le makgamu. Se se dirile gore lekoko le kgaogane makgetlho a le mmalwa le go tlhamiwa ga makoko a a kgaoganeng a dikgopolo tsa one tsa sepolotiki di sa farologaneng thata le tsa BNF. Makoko a le mmalwa a a kgaoganeng a ne a tlhamiwa ka 1989 le 1994, mme kgaogano e e masisi e ne ya tlhamiwa ka 1998 fa go ne go nna le kganetsano ka boeteledipele jwa ga Kenneth Koma e e neng ya felela ka gore bontsi jwa letlhakore la palamente la lekoko (lesome le motso mo go ba le lesome le boraro) ba tswe mme ga tlhamiwa Botswana Congress Party (BCP). Kgaogano e e latetse kokoano ya lekoko la BNF e e neng ya senngwa, go phatlaladiwa ga komiti ya bogareng ke Koma, le kgetse e e botlhoko ya kgotlatshekelo. Ka 2003, kgotlhang e e neng e tswelela ya ditlhopha e ne ya dira gore motlhami wa BNF, Kenneth Koma, a tlhame New Democratic Front. Mo makokong ano a a kgaoganeng, BCP ke yone e e boneng tshegetso e e ratiwang thata.
Mo ditlhophong tsa 1999 le 2004, go kgaoganya ditalama magareng ga BNF le BCP go ne ga fokotsa boemedi jwa palamente jwa BNF le kganetso ka kakaretso. BNF e ne ya boloka manno a le marataro fela mo go a le lesome le boraro a palamente ka 1999 mme BCP e ne ya gapa manno a le mangwe fela. Koketsego ya palo ya dikgaolo tsa botlhophi go tswa go masome mane go ya go masome a matlhano le bosupa e letlile BNF go gapa manno a le lesome le bobedi ka 2009 le fa go ne go sena phetogo e e nang le bokao mo karolong ya yone ya ditalama. BCP ga e a ka ya solegelwa molemo ke go atolosiwa ga manno mme gape ya gapa manno a le mangwe fela.
Go fitlha ka kgwedi ya Phukwi 2010, lekoko le ne le eteletswe pele ke Otsweletse Moupo. Moupo ka boene o gateletse gore go tlhokega gore batlhoki ba thusiwe go inamola mo lehumeng. Moupo o ne a itemogela ditlhong di le mmalwa tsa setšhaba ka 2006 tse di neng tsa baka dikgwetlho tse di masisi le tse di oketsegang go tswa mo teng ga lekoko.[1][2][3] Boeteledipele jwa ga Moupo bo ne jwa tlhomamisiwa gape kwa kokoanong e e kgethegileng ya lekoko ka 2007, mme baganetsi ba gagwe ba ne ba tswelela go gwetlha boeteledipele jwa gagwe. Ka 2008 le 2009, BNF e ne ya emisa kgotsa ya leleka maloko a le mmalwa a a tlhageletseng, go akaretsa le baemedi ba le mmalwa ba yone kwa palamenteng, mme ya lwa dintwa di le mmalwa tsa kgotlatshekelo tse di amanang le ditlhopho tsa ntlha.
Mo ditlhophong tsa 2009, maloko a le mmalwa a pele a BNF a ne a tsenelela ditlhopho jaaka bontlhopheng ba ba ikemetseng, ba ipitsa Temporary Platform. BNF e ne ya latlhegelwa thata; e ne ya gapa ditilo di le thataro. BCP e ne ya dira tumalano ya ditlhopho le Botswana Alliance Movement le NDF mme ya oketsa kemedi ya yone go tswa go setilo se le sengwe go ya go di le tlhano. Go kgaoganya ditlhopho go tsweletse ka go nna bothata ka gore gantsi BDP e gapa manno fa makoko otlhe ka boraro a gaisana. Se se diragala gantsi thata mo ditoropong. Mme gape BDP e ne ya tsaya manno mo go BNF mo dikgaolong tsa magae kwa BCP e neng e sena ntlhopheng teng.
Otsweletse Moupo o ne a tsaya tshwetso ya gore ga a kitla a femela maemo a gagwe a go nna tautona wa lekoko mme Duma Boko o ne a tlhophiwa go nna tautona yo mosha wa lekoko ka Phukwi 2010. Mo bokopanong jwa 2013 e e tla tshwarelwang kwa Gantsi, Comrade Monang o tla gwetlha Comrade Boko mo go se se lebegang e le ntwa ya ga David vs Goliath.[go tlhokega nopolo]
Maloko a a tlhomologileng
[fetola | Fetola Motswedi]- Duma Boko
- Moeti Mohaswa
- Otsweletse Moupo
- Patrick Kgoadi
- Otlaadisa Koosaletse
Ditso tsa ditlhopho
[fetola | Fetola Motswedi]Ntlokokoano Bosetšhaba
[fetola | Fetola Motswedi]| Ditlhopho | Moeteledipele wa lekoko | Ditalama | % | Ditilo | +/– | Maemo | Seemo |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1969 | Bathoen Gaseitsiwe | 10,410 | 13.60% | 3 / 31 | E ncha | Bobedi | Kganetso |
| 1974 | 7,358 | 11.49% | 2 / 32 | Bongwe | Bobedi | Kganetso | |
| 1979 | Kenneth Koma | 17,480 | 13.00% | 2 / 32 | Bobedi | Kganetso | |
| 1984 | 46,550 | 20.44% | 4 / 34 | Bobedi | Bobedi | Kganetso | |
| 1989 | 67,513 | 26.95% | 3 / 34 | Bongwe | Bobedi | Kganetso | |
| 1994 | 105,109 | 37.09% | 13 / 40 | Lesome | Bobedi | Kganetso | |
| 1999 | 87,457 | 25.95% | 6 / 40 | Bosupa | Bobedi | Kganetso | |
| 2004 | Otsweletse Moupo | 107,451 | 26.06% | 12 / 57 | Borataro | Bobedi | Kganetso |
| 2009 | 119,509 | 21.94% | 6 / 57 | Borataro | Bobedi | Kganetso | |
| 2014 | Duma Boko | 114,741 | 16.62% | 8 / 57 | Bobedi | Boraro | Kganetso |
| 2019 | 148,122 | 19.18% | 4 / 57 | Bone | Boraro | Kganetso | |
| 2024 | 193,166 | 23.13% | 23 / 61 | Lesome le borobabongwe | Bongwe | Puso |
Metswedi
[fetola | Fetola Motswedi]- ↑ "Mmegi Online | News". Archived from the original on 22 March 2012.
- ↑ "Mmegi Online ::> news we need to know". Archived from the original on 22 March 2012.
- ↑ "Mmegi Online | News". Archived from the original on 22 March 2012.