Elgin Marbles
Dimabole tsa Elgin (/ˈɛlɡɪn/ ELG-in)ke kokoanyo ya ditshwantsho tse di betlilweng tsa Segerika sa Bogologolo go tswa kwa Parthenon le dikago tse dingwe go tswa kwa Acropolis ya Athene, tse di tlositsweng kwa Gerika ya Ottoman mme tsa romelwa kwa Borithane ke baemedi ba ga Thomas Bruce, Earl wa bo 7 wa London no Elwse wa Borithane. Bontsi jwa ditshwantsho tse di betlilweng di ne tsa tlhamiwa mo lekgolong la bo5 la dingwaga BC ka fa tlase ga kaelo ya motaki le moagi Phidias.
Lereo Dimabole tsa Parthenon kgotsa Ditshwantsho tse di Betlilweng tsa Parthenon (Ka Segerika: Γλυπτά του Παρθενώνα) le kaya ditshwantsho tse di betlilweng—di-frieze, di-metope le di-pediment—tse di tswang kwa Parthenon e e neng e tshwerwe mo di-Acropolium tse di farologaneng tsa kwa Boritane. Athena.
Go tloga ka 1801 go ya go 1812, baemedi ba ga Elgin ba ne ba tlosa mo e ka nnang halofo ya ditshwantsho tse di betlilweng tsa Parthenon tse di neng di sa ntse di le teng, mmogo le ditshwantsho tse di betlilweng tse di tswang kwa Erechtheion, Tempele ya ga Athena Nike le Propylaia, ba di romela kwa Boritane ka maiteko a go tlhoma musiamo wa poraefete. Elgin o boletse fa a tlositse ditshwantsho tse di betlilweng ka tetla ya badiredibagolo ba Ottoman ba ba neng ba dirisa taolo kwa Athena ka nako eo. Go ile ga ganetsanwa ka gore ditiro tsa ga Elgin di kafa molaong.
Go nna teng ga tsone mo Musiamong wa Boritane ke kgang e e sa bolong go ganetsanwa ka yone mo dinageng tse dingwe. Kwa Boritane, go bona kokoanyo eno go ne ga engwa nokeng ke bangwe, fa ba bangwe, jaaka Lord Byron, ba ne ba tshwantsha ditiro tsa ga Elgin le go senya kgotsa go thuba. Dipatlisiso tsa palamente ya UK ka 1816 di ne tsa swetsa ka gore Elgin o ne a bone dimabole tseno ka fa molaong. Elgin o ne a di rekisetsa puso ya Boritane ka ngwaga oo, morago ga moo tsa fetela mo tlhokomelong ya Musiamo wa Boritane. Ka 1983, puso ya Gerika e ne ya kopa puso ya UK semmuso go ba busetsa kwa Gerika, mme ya kwala lenaane la kganetsano le UNESCO. Puso ya UK le Musiamo wa Boritane di ne tsa gana kopo ya UNESCO ya go tsereganya. Ka 2021, UNESCO e ne ya kopa puso ya UK go rarabolola kgang eno mo maemong a dipuso tse di farologaneng.
Puso ya Gerika le baemanokeng ba go boela ga dimabole tseno kwa Gerika ba ile ba bolela gore di bonwe ka tsela e e seng ka fa molaong kgotsa ka tsela e e sa siamang, gore di botlhokwa thata mo setsong sa Gerika, le gore botlhokwa jwa tsone mo setsong bo ka anaanelwa thata fa di bontshiwa phatlalatsa mmogo le dilo tse dingwe tse dikgolo tsa bogologolo tsa Parthenon kwa Acropolis Musiamo. Puso ya UK le Musiamo wa Borithane di ile tsa nganga gore di bonwe ka fa molaong, gore go boa ga tsone go tla tlhoma sekao se se ka nyatsang dikokoanyo tsa dimusiamo tse dikgolo tsa setso sa lefatshe, le gore kokoanyo ya Musiamo wa Borithane e di letla gore di bonwe botoka mo bokaong jwa ditso tse dingwe tse dikgolo tsa bogologolo mme ka jalo di tlaleletsa pono ya Acropolise. Dipuisano magareng ga badiredipuso ba UK le ba Gerika di tsweletse.
Leina
[fetola | Fetola Motswedi]Dimabole tsa Elgin di teeletswe ka Earl wa bo 7 wa Elgin, yo, magareng ga 1801 le 1812, a neng a okametse go tlosiwa ga tsone mo Parthenon, Erechtheion, Tempeleng ya Athena Nike le Propylaia le go romelwa ga tsone kwa Engelane. Ka molao wa palamente, Molao wa Musiamo wa Borithane wa 1816, kokoanyo e ne ya fudusediwa kwa Musiamong wa Borithane ka maemo a gore e bolokwe mmogo mme e bidiwe "Dimabole tsa Elgin".Lereo "Dimabole tsa Parthenon" kgotsa "Ditshwantsho tse di betlilweng tsa Parthenon" le kaya ditshwantsho tse di betlilweng le diponagalo tsa boagi tse di tlositsweng ka tlhamalalo mo Parthenon. Ga jaanong jaana di tshwerwe mo dimusiamo di le supa go ralala lefatshe, bogolo jang Musiamo wa Acropolis le Musiamo wa Borithane. Lereo "Ditshwantsho tse di betlilweng tsa Parthenon" le dirisiwa ka tsela e ke Musiamo wa Borithane le puso ya Gerika.
Mario Trabucco della Torretta o nganga gore batshegetsi ba go boloka gantsi ba rata lereo "Dimabole tsa Elgin" mme ba ba buelelang pusetso ba rata "Ditshwantsho tse di betlilweng tsa Parthenon" kgotsa "Dimabole tsa Parthenon".
Lemorago
[fetola | Fetola Motswedi]Parthenon e ne ya agiwa mo Acropolis ya Athena go tloga ka 447 B.C.E., e le tempele ya modimogadi Athena. Go ka direga thata gore Phidias e ne e le ene a neng a dira dipolane tsa ditshwantsho tse di betlilweng. Mo makgolong a dingwaga a a latelang kago e ne ya fetolwa go nna kereke le mosque mme ditshwantsho tse di takilweng di ne tsa senyega thata, le fa kago e ne ya nna e siame ka popego. Ka nako ya Ntwa ya Borataro ya Ottoman–Venetian (1684–1699), Ba-Turkey ba ba neng ba sireletsa ba ne ba nonotsha Acropolis mme ba dirisa Parthenon jaaka lebenkele la mouwane wa ditlhobolo. Ka di 26 Lwetse 1687, tlhobolo ya Venetian e ne ya tshuba mouwane wa tlhobolo, mme go thunya go go neng ga nna teng go ne ga thunya karolo e e fa gare ya Parthenon mme ga dira gore mabota a cella a thubege go nna matlakala. Mabota a mararo mo go a mane a ne a phutlhama, kgotsa a batla a phutlhama, mme mo e ka nnang tharo-tlhanong ya ditshwantsho tse di betlilweng go tswa mo frieze di ne tsa wa. Batho ba ka nna 300 ba ne ba bolawa mo go thunyeng gono, go go neng ga tsholola dikarolwana tsa mmabole mo lefelong le le botlhokwa. Mo ngwagakgolong o o latelang le sephatlo, dikarolo tsa sebopego se se setseng di ne tsa tlhotlhorwa go bona didirisiwa tsa go aga mme dilo tse dintsi tsa botlhokwa di ne tsa tlosiwa.
Pono
[fetola | Fetola Motswedi]Pono ya karolo e e kwadilweng ka dintlha ya Parthenon e e nang le dikarolo tsa Musiamo wa Boritane tse di nang le moriti
Dimabole tse di bonweng ke Elgin di akaretsa ditshwantsho di ka nna 21 go tswa mo setshwantshong go tswa kwa dipedimenteng tsa botlhaba le bophirima, di le 15 tsa diphanele tsa metope di le 92 tsa ntlha tse di bontshang dintwa fa gare ga Lapiths le di-centaur, mmogo le dimitara di le 75 tsa frieze ya Parthenon e e neng e kgabisitse tsela e e rapaletseng e e neng e le kwa godimo ga techitra. Ka jalo, di emela go feta halofo ya se jaanong se setseng sa mokgabiso o o setseng wa ditshwantsho tse di betlilweng wa Parthenon.[1]
Dithoto tsa ga Elgin gape di ne di akaretsa dilo go tswa mo dikago tse dingwe mo Acropolis ya Athena – caryatid go tswa kwa Erechtheion; dipolanka tse nne go tswa mo setshwantshong sa parapete sa Tempele ya ga Athena Nike; le dikarolwana tse dingwe di le mmalwa tsa boagi jwa Parthenon, Propylaia, Erechtheion, le Tempele ya ga Athena Nike – mmogo le Letlotlo la ga Atreus kwa Mycenae.[2]
Musiamo wa Borithane gape o tshotse dikarolwana tse dingwe go tswa kwa Acropolis, tse di bonweng go tswa mo dikokoanyong tse di farologaneng tse di senang kgolagano le Elgin, jaaka tsa ga Léon-Jean-Joseph Dubois, William Cavendish, Mokgosi wa bo 6 wa Devonshire, le Mokgatlho wa Dilettanti.
Bomolao jwa go tlosiwa kwa Athena
[fetola | Fetola Motswedi]Ka Tlhakole 1816, Komiti e e Kgethegileng ya Ntlo ya Dikgosi e ne ya tshwara ditheetso tsa phatlalatsa tsa gore a Elgin o ne a bone dimabole tseno ka fa molaong le gore a di tshwanetse go rekwa ke puso.Mo bosuping jwa gagwe go komiti,Elgin o ne a bolela gore tiro ya baemedi ba gagwe kwa Acropolis, le go tlosiwa ga dimabole, di ne di letleletswe ke firman (lereo le le akaretsang le le dirisiwang ke batsamai ba Bophirima go kaya taelo epe ya semmuso ya Ottoman) go tswa mo pusong ya Ottoman e e bonweng ka Phukwi, le voirota the was1. mmusi wa Athena) le dizdar (molaodi wa sesole wa kago ya phemelo ya Acropolis). Ka Mopitlwe 1810, go ne ga bonwa firman e nngwe, e e neng ya ntsha tetla ya go romelwa gape ga dimabole go tswa kwa Athena go ya kwa Boritane. Elgin o boleletse komiti gore, "selo seno se ne sa dirwa phatlalatsa fa pele ga lefatshe lotlhe ... mme balaodi botlhe ba selegae ba ne ba amega mo go sone, mmogo le puso ya Turkey".
Komiti e ne ya tlosa Elgin mo ditatofatsong tsotlhe tsa gore o ne a bona dimabole tseo e se ka fa molaong kgotsa o ne a dirisa dithata tsa gagwe ka tsela e e sa siamang jaaka moemedi.Le fa go ntse jalo, tsela e Elgin a tlhalosang ditiragalo ka yone e sa ntse e tsosa kganetsano. Ga go na rekoto ya semmuso ya firman ya Phukwi 1801 e e fitlhetsweng mo diakhaefeng tsa Turkey, Thanolo ya Sentadiana ya firman e go tweng e tshwerwe ke Musiamo wa Borithane, mme thanolo ya Seesemane e ne ya romelwa kwa Komiting e e Kgethilweng ya 1816.Tokomane e bolela ka bontlha bongwe,
gore go kwalwe le go laelwa gore bataki ba ba umakilweng [banna ba ga Elgin] fa ba ntse ba tshwaregile ka go tsena le go tswa ka kgoro ya Kago ya Phemelo ya Motse, e e leng lefelo la go ela tlhoko ga bone, mo go tlhomeng dikhafole go dikologa tempele ya bogologolo ya Medingwana [Parthenon], le go tsaya dibopi tsa pastena (the li, is) . ditshwantsho tse di bonalang, mo go lekanyetseng masalela a dikago tse dingwe tse di senyegileng, le mo go tseyeng maikarabelo a go epa, go ya ka tlhokego, metheo ya go bona diboloko dipe tse di kwadilweng, tse di ka tswang di bolokilwe mo matlotleng, di se ka tsa tshwenyega, le fa e le ka tsela epe fela tsa kgorelediwa ke Molaodi wa Kago ya Phemelo, le fa e le motho ope yo mongwe yo ba ka tsenang le one ba dirile koo; mme fa ba ka eletsa go tlosa dikarolo dipe tsa maje tse di nang le mekwalo ya bogologolo, le ditshwantsho, gore go se ka ga dirwa kganetso epe.
Vassilis Demetriades, wa sekolo se se golwane sa Kereta, o bolela gore tokomane eno ga se firman (taelo e e tswang kwa go Sultan), kgotsa buyuruldi (taelo e e tswang kwa go Moeteledipele yo Mogolo), mme ke mektub (lekwalo la semmuso) le le tswang kwa go Moeteledipele yo Mogolo wa Sultan yo o neng a na le maatla a molao. Dyfri Williams o bolela gore le fa tokomane eno e se firman ka tsela ya setegeniki, lereo leno le ne le dirisiwa thata ka tsela e e sa rulaganngwang mo ditlhopheng tsa bodipolomate le tsa kgotlatshekelo go kaya mefuta e e farologaneng ya ditokomane tsa semmuso tsa Ottoman. O nganga gore tokomane e ka tswa e le buyuruldi, mme "[w]e ka tswa e le sebopego sefe se se tlhomameng sa tokomane, go bonala sentle gore e ne e tshwanetse go obamelwa, mme e ne e le jalo." Rahisitori Edhem Eldem le ene o nganga ka bonnete jo bo ka nnang teng jwa tokomane mme o e bitsa firman ka bokao jo bo anameng jwa lefoko.
Sefikantswe go tswa kwa pedimenteng ya botlhaba
[fetola | Fetola Motswedi]Go na le kganetsano ya gore a tokomane eno e ne e naya baemedi ba ga Elgin tetla ya go tlosa ditshwantsho tse di betlilweng tse di neng di gokeletswe mo Parthenon le mo dikagong tse dingwe. Demetriades, David Rudenstine le ba bangwe ba nganga gore tokomane e ne e letla fela lekoko la ga Elgin go tlosa dilo tsa botaki tse di bonweng mo diphuputsong tse di letleletsweng, e seng tse di santseng di gokeletswe mo dikago.mWilliams o bolela gore tokomane e ne e le "e e bulegileng" le gore mmusi wa selegae o ne a dumalana le tlhaloso ya moruti Philip Hunt-yo o neng a golagantswe le lekoko jaaka moruti wa ga Elgin-e e neng ya ba letla go tlosa ditshwantsho tse di betlilweng tse di neng di tlhomamisitswe mo dikagong. Beard o konela ka gore, "Ga go na selekanyo sa go tlhotlhora e sekwalwa se ka neelana ka karabo. Jaaka gantsi ka ditokomane tse di romelelwang go tswa kwa ofising e kgolo, tlhaloso e e tlhomameng e ne e tla nna mo banneng ba ba dirang ditaelo gone foo."
Morutegi wa semolao John Henry Merryman o bolela gore tokomane eno e naya fela "taolo e e tshesane" ya go tlosa ditshwantsho tse di tlhomameng, mme ka fa molaong ditiro tsa ga Elgin di ne tsa amogelwa ke boitshwaro jwa badiredibagolo ba Ottoman. Ka 1802, badiredi ba Ottoman kwa Constantinople ba ne ba ntsha ditokomane go mmusi wa selegae le molaodi wa sesole wa Athene tse di neng di tlhomamisa boitshwaro jwa bone mme, ka Mopitlwe 1810, ba ne ba ntsha taelo e e neng e letla Elgin go rwala thomelo ya dimabole go tswa kwa Gerika go ya kwa Boritane.
Morutegi wa semolao Catharine Titi o bolela gore Sir Robert Adair o begile gore Ba-Ottoman ka 1811 "ba ne ba ganela gotlhelele" gore Elgin o ne a na le thoto epe mo ditshwantshong tse di betlilweng. Moithuti wa semolao Alexander Herman le raditiragalo Edhem Eldem ba bolela gore ditokomane tse di mo diakhaefeng tsa Turkey di bontsha gore go ganela gono e ne e le fela leano la go diega ka ntlha ya mabaka a bodipolomate, le gore Porte e ne ya feleletsa e neile tetla ya go tsamaisa dimabole tseno kwa Boritane moragonyana ka 1811.
Basupi ba le mmalwa ba ba boneng ka matlho go tlosiwa ga dimabole kwa Acropolis, go akaretsa le maloko a lekoko la ga Elgin, ba ne ba bolela gore go ne go tlhokega pipamolomo e e turang le dimpho go badiredibagolo ba lefelo leo go netefatsa gore tiro ya bone e a tswelela. Go tshitshinngwa gore "madi a mannye" a ne a duelwa disdar, mme e le fela go mo tlhotlheletsa go tswelela ka tiro. Ga go na madi ape a a kileng a umakiwa go simolola tiro, e leng ka ntlha ya tetla ya semmuso. Merryman o bolela gore pipamolomo e ka bo e sa dira gore go bona dimabole go nne kgatlhanong le molao go ya ka maemo a nako eo:
Ba-Ottoman ba ba neng ba newa pipamolomo e ne e le bone badiredibagolo ba ba neng ba ikarabela. Go sa kgathalesege gore ba ne ba tlhotlhelediwa ke eng, ba ne ba na le taolo ya semolao ya go dira ditiro tseo. Ka nako le mo setsong se mo go sone badiredibagolo ba neng ba tshwanelwa ke go newa pipamolomo ka metlha gore ba kgone go dira ditiro tsa bone tsa semolao (jaaka go sa ntse go ntse jalo le gompieno mo dikarolong tse dintsi tsa lefatshe), lebaka la gore pipamolomo e ne e diragala e ne e se selo se se botlhokwa se se neng se akanyediwa semolao.
Rudenstine, o bolela gore go tla tlhokega dipatlisiso tse dingwe go bona gore a, ka nako eo, pipamolomo e ka bo e le ntlha e e botlhokwa ya semolao mo ditirisanong tse di ntseng jalo tsa semmuso ka fa tlase ga molao wa Ottoman kgotsa wa Borithane. Herman o bolela gore go neela badiredi pipamolomo go ne go se ka fa molaong ka fa tlase ga molao wa Borithane le wa Ottoman ka nako eo, mme gore Porte ga e a tsaya kgato epe kgatlhanong le badiredi ba yone kwa Athene mme ka jalo e ne ya itshokela ditiro tsa bone ka tidimalo.
Ka Motsheganong 2024, mmueledi wa Turkey, e e leng motlhatlhami kgotsa naga e e tswelelang ya Mmusomogolo wa Ottoman, o ne a ganela kitso ka ga firman mme a bolela gore Turkey e tshegetsa go busiwa ga dimabole. Mmueledi o boletse gore go tlosiwa ga dimabole go dirilwe ke "bakoloniale ba UK", a oketsa jaana: "Ga ke akanye gore go na le sebaka sa go buisana ka bomolao jwa yone, le ka nako eo le ka fa tlase ga molao wa nako eo." Fa a araba, moithutamarope Mario Trabucco della Torretta o bolela gore moithuti wa Borithane o tsaya gore firmanu ge go ka ngangisanwa ka gore e ne ya naya Elgin tetla ya go tlosa ditshwantsho tse di betlilweng.