Farah Guled
| Farah Guled سلطان فارح بن جوليد | |
|---|---|
| Sultan wa Isaaq | |
| Reign | 1808–1845 |
| Predecessor | Guled Abdi |
| Successor | Hassan Guled |
| Leso | 1845 Hamaas, Sahil |
| Dynasty | Guled Dynasty |
| Rraagwe | Sultan Guled Abdi |
| Mmagwe | Ambaro Me'ad Gadid (Cambaro Meecaad Gadiid) |
| Tumelo | Sunni Islam |
Farah Guled (Sesomali: Faarax Guuleed, Searabia: فارح بن جوليد) e ne e le mmusi wa Somalia. E ne e le Sultan yo Mogolo wa bobedi wa Isaac Sultanate mme gape e le Hajji a weditse loeto lwa bodumedi lwa go ya kwa Mecca.[1]
Baekerafi
Morwa wa Sultan Guled, e ne e le mongwe wa losika lwa ntlha lwa Ba Ambaro wa losika lwa bogosi lo lo neng lo simologa lwa Guled, Farah e ne e le leloko la lekala la Eidagale la morafe wa Garhajis wa Isaaq.[2][3]
Fela fa botsogo jwa ga Sultan Guled bo sena go wela tlase, go ne ga tsoga dikgotlhang tsa gore ke mang yo o neng a tla rua setilo sa bogosi. Duale "Aftaag" (mo e ka nnang ka 1788–1877), leloko le legolo la Ba-Canbaro, o ne a kgaratlhela ka bonako gore lekoko la gagwe le laole puso ya bogosi. Duale, mogolwane yo o itsegeng thata, e ne e le rraagwe batho ba ba tlhomologileng ba ba jaaka Qawdhan Duale (1858-1941), Nur Duale "Dhagacun" (1841-1890), le Mohamud Duale "Candho-eeg" (1839-1907).[4]
Ka Roble Guled go tswa kwa Ba-Cawrala e ne e le morwa yo mogolo, e ne e le ene mojaboswa yo o tshwanetseng. Duale go tswa kwa Ba-Canbaro o ne a atamela Rooble mme a gakolola morwarraagwe ka mmaagwe gore a tlhasele le go gapa leruo la ga Ogaden gore a kgone go direla di-sultan tsa Isaaq le batlotlegi ba ba neng ba tla nna teng kwa go rwesiweng ga gagwe setulo se se tlang, jaaka karolo ya leano la go senya leina la yo o neng a tla nna sultan le go tsaya setulo sa bogosi ka dikgoka. Roble, a sa itse ka leano leno e bile a sa gane, o ne a dumela go tlhasela mme a le dira.[4]Morago ga gore batlotlegi ba itsisiwe ka ntlha e ke Duale ba ne ba tlosa Roble mo moleng wa tatelano mme ba ithaopela go rwesa Jama serwalatlhogo go tswa mo Ba-Saleban, morwarraagwe ka mmaagwe. Magan, yo o neng a le gaufi le Jama ka dingwaga, o ne a pateletsa Jama go tsaya setilo sa bogosi le go thibela Ba-Canbaro go nna le maatla a magolo, le fa go ntse jalo Jama o ne a gana ka bonako mme a akantsha gore Farah go tswa Ba-Canbaro, morwarraagwe Duale le morwa wa mosadi wa bone wa ga Guled Ambaro Me'ad Gadid a rweswe serwalo sa bogosi.[4] Morago ga moo Isaaq o ne a rwesa Farah serwalo sa bogosi.[5][4] Magan o ne a tsamaya a galefile ka gonne a ne a ikutlwa a tsieditswe.[4]
Molaetsa go Saqr al Qasimi
[fetola | Fetola Motswedi]Fa sekepe sa Borithane se se bidiwang Mary Anne se ne se leka go ema kwa boemelakepeng jwa Berbera ka 1825 se ne sa tlhaselwa mme maloko a le mantsi a badiri ba sekepe a ne a bolawa ke Isaaq. Fa ba tsiboga Sesole sa Lewatle sa Bogosi se ne sa dira gore motse o ne wa tlhaselwa ka dibomo.[6]Ka 1827 dingwaga di le pedi morago ga foo Makgowa a ne a goroga mme a atolosa thebolo ya go imolola thibelo e e neng e emisitse kgwebisano e e neng e dira madi a mantsi ya ga Berbera go ananya ka tuelo. Morago ga kakanyo eno ya ntlha Ntwa ya Berbera 1827 e ne e tla runya. Morago ga go fenngwa ga Isaaq, didolara di le 15,000 tsa Spain di ne di tshwanetse go duelwa ke baeteledipele ba Isaaq ka ntlha ya go senngwa ga sekepe le go latlhegelwa ke matshelo.[7]Ka dingwaga tsa bo 1820 Moeteledipele wa Isaaq Farah Guled o ne a kwalela Moeteledipele wa Ras Al Khaimah lekwalo a kopa thuso ya sesole le ntwa e e kopanetsweng ya bodumedi kgatlhanong le Maborithane.[8]Seno se ne se ka se diragale ka gonne Sultan Saqr o ne a sa kgone go dira sepe ka ntlha ya letsholo la pele la Persian Gulf la 1819 mme o ne a sa kgone go romela thuso kwa Berbera. Go bapa le kago ya bona ya phemelo kwa Persian Gulf & Gulf of Oman ba Qasimi ba ne ba le matlhagatlhaga thata mo sesoleng le mo itsholelong kwa Kgogometsong ya Aden mme ba ne ba newa go thuba le go tlhasela dikepe go ya kwa bophirima jwa Mocha mo Lewatleng le Lehibidu.[9]Ba ne ba na le dikamano tse dintsi tsa kgwebo le Basomalia, ba etelela pele dikepe go tswa kwa Ras Al Khaimah le Persian Gulf go tsenela dipontsho tsa kgwebo ka metlha kwa boemakepeng jo bogolo jwa Berbera le Zeila mme ba ne ba tlwaetse Isaaq thata.[10][11]
Leso
[fetola | Fetola Motswedi]Morago ga go rwesiwa serwalo sa bogosi ga ga Farah, Magan o ne a tlhasela Duale go tswa kwa Ba-Canbaro (morwarraagwe Farah yo o tletseng), a mo tlhaba ka lerumo mme a mo tlogela a gobetse. E re ka Magan a ne a galefisitswe ke go oka, o ne a tlogela lotso lwa gagwe mme a batla botshabelo mo gare ga Ishaq ’Arre, e leng lotso lo lo kwa tlase lwa Habr Yunis. Ene le balatedi ba gagwe ba ne ba nna gaufi le sediba sa Hamas (Xamaas), mmogo le ditlogolwana tse nne tsa ga Ishaq 'Arre.[12]
Dingwaga moragonyana, Sultan Farah o ne a nna mo setilong sa bogosi. Ka nako eno, o ne a nyala mosadi mongwe wa Mo-Ogaden, yo moragonyana a neng a tshola Hure Suldan le Warfaa Suldaan—ba ba neng ba tla nna baeteledipele ba lotsopotlana lwa Ba-Ogaadeen mo isagong. Fa Sultan Farah a ne a tsamaya le kharabene ya Ogaden gaufi le Berbera, o ne a bonwa ke Magan, yo o neng a sa ntse a na le sekgopi. Magan o ne a tsibosa batlhabani ba Ishaq 'Arre mme a ba rotloetsa go tlhasela kharabene. Ka nako ya tlhaselo, batlhabani ba Ishaq 'Arre ba ne ba lemoga gore Sultan Fatah o ne a le mo gare ga batsamai. Kwa tshimologong, ba ne ba okaoka, mme Magan o ne a sotla moeteledipele wa bone e bong Dul-Guduud, a mo latofatsa ka gore ke legatlapa. Ka go galefa, Dul-Guduud o ne a latlhela lerumo le le neng la itaya Sultan Farah ka tsela e e bolayang, la mmolaya gone foo, mme lebitla la gagwe le sa ntse le le kwa Hamas go fitlha gompieno. O ne a tlhatlhangwa ke morwawe e bong Hassan Farah.[12][13]
Bona gape
[fetola | Fetola Motswedi]Metswedi
[fetola | Fetola Motswedi]- ↑ Al Qasimi, Sultan bin Muhammad (1996). رسالة زعماء الصومال إلى الشيخ سلطان بن صقر القاسمي (in Arabic). p. ١٩.
- ↑ Carlos-Swayne, Harald. Seventeen Trips Through Somaliland and a Visit to Abyssinia: with supplementary preface on the 'Mad Mullah' risings. pp. 15–20.
- ↑ Genealogies of the Somal. Eyre and Spottiswoode (London). 1896.
- 1 2 3 4 5 Jama, Rashid (2012). Sheekadii Magan Suldaan Guuleed "Magan-Gaabo" (circa 1790-1840).
- ↑ Genealogies of the Somal. Eyre and Spottiswoode (London). 1896.
- ↑ Laitin, David D. (1977). Politics, Language, and Thought: The Somali Experience. 9780226467917. p. 70. ISBN 9780226467917.
- ↑ Laitin, David D. (1977). Politics, Language, and Thought: The Somali Experience. 9780226467917. p. 70. ISBN 9780226467917.
- ↑ Al Qasimi, Sultan bin Muhammad (1996). رسالة زعماء الصومال إلى الشيخ سلطان بن صقر القاسمي (in Arabic). p. ١٧.
- ↑ Davies, Charles E. (1997). The Blood-red Arab Flag: An Investigation Into Qasimi Piracy, 1797-1820. University of Exeter Press. p. 167. ISBN 9780859895095.
- ↑ Pankhurst, Richard (1965). "The Trade of the Gulf of Aden Ports of Africa in the Early Nineteenth and Early Twentieth Centuries". Journal of Ethiopian Studies. 3 (1): 36–81.
- ↑ Al Qasimi, Sultan bin Muhammad (1996). رسالة زعماء الصومال إلى الشيخ سلطان بن صقر القاسمي (in Arabic). p. ١٢.
- 1 2 Jama, Rashid (2012). Sheekadii Magan Suldaan Guuleed "Magan-Gaabo" (circa 1790-1840).
- ↑ "Abtirsi.com : Sultan Hasan Sultan Farah Sultan Guleid". www.abtirsi.com. Retrieved 2025-02-27.