Fort Nassau

Fort Nassau, e e gaufi le Moree, kwa Ghana, e ne e le kago ya ntlha ya phemelo e Ba-Dutch ba neng ba e aga mo go se e neng e tla nna Dutch Gold Coast. Ka ntlha ya botlhokwa jwa yone ka nako ya bokoloniale jwa Yuropa kwa Afrika Bophirima le bosupi jwa yone mo kgwebong ya gauta ya Afrika le kgwebo ya makgoba ya Atlantic, kago e ne ya tsenngwa mo lenaaneng la UNESCO la Ngwao-Boswa jwa Lefatshe ka 1979 (mmogo le dikago tse dingwe di le mmalwa tsa phemelo le dikago tsa phemelo kwa Ghana).
Kitso ka kgang
[fetola | Fetola Motswedi]Go tloga ka 1598 go ya pele, bagwebi ba Ba-Dutch ba ne ba dira kgwebo kwa Gold Coast ya Afrika. Le fa Ba-Portugal ba ne ba setse ba agile kwa Gold Coast, go ne ga dirwa maiteko a mannye fela a go leleka Ba-Dutch, e re ka masole a ne a dirisediwa ntwa ya kwa Yuropa.
Seno se ne sa fetoga fa go sena go saeniwa Tumalano ya Dingwaga di le Lesome le Bobedi ya go Didimala ga Ntwa fa gare ga Portugal le Spain le Repaboliki ya Netherlands ka 1609. Bapotokisi jaanong ba ne ba na le didirisiwa tse di lekaneng go sireletsa kgwebo ya bone e e neng e le ya bone fela, mme ba ne ba simolola go tlhasela difeketiri tsa Ba-Dutch tse di neng di le mo lobopong (tse go ya ka pono ya Bapotokisi di neng di se kafa molaong). Feketiri e e kwa Mouri e ne ya fisiwa gotlhelele ka 1610. Bagwebi ba Ba-Dutch ba ne ba kopa States-General ya Repaboliki ya Ba-Dutch gore e ba agele kago ya phemelo mo lotshitshing. Puso-Kakaretso e ne ya amogela dikopo tsa bone, mme ya romela Jacob Clantius, yo o neng a tlile go nna Mojenerale wa ntlha kwa Lebopong, kwa Gold Coast ka 1611. Ka 1612, go ne ga saenwa Tumalano ya Asebu magareng ga Ba-Dutch le moeteledipele wa Asebu, e e neng ya letla gore go agiwe Fort Nassau kwa Mouri.
Hisitori
[fetola | Fetola Motswedi]Ka 1612, Clantius o ne a aga kago ya phemelo e e nonotshitsweng kwa Mouri, e e neng e itsege ka maemo a yone a a sa siamang ka gonne Ba-Dutch ba ne ba sa tlwaela go aga mo mafelong a a mogote. Ka 1624, Dutch e ne ya atolosa kago ya phemelo thata, morago ga gore mong wa yone a fetisiwe go tswa go Admiralty ya Amsterdam go ya go Dutch West India Company. 2] Fort Nassau e ne e le motsemoshate wa Dutch Gold Coast go tloga fa e tlhomiwa go fitlha ka 1637, fa Dutch e ne e gapa Fort Elmina go tswa go Bapotokisi.
Kwa bokhutlong jwa 1781 Mokapotene Thomas Shirley mo sekepeng sa HMS Leander, mmogo le sekepe sa ntwa sa Alligator, ba ne ba ya kwa Dutch Gold Coast ka mokoloko wa dikepe tsa kgwebo le tsa dipalangwa. Boritane e ne e le mo ntweng le Rephaboliki ya Dutch mme Shirley o ne a tlhasela ka go retelelwa ka 17 Tlhakole kwa lefelong la Dutch kwa Elmina, mme a fenngwa malatsi a le mane moragonyana. Leander le Shirley ba ne ba tswelela go gapa dikago tse nne tse dinnye tsa Dutch: Fort Nassau (20 ditlhobolo), Fort Amsterdam (32 ditlhobolo) kwa Kormantine (Courmantyne kgotsa Apam, Fort Lijdzaamheid kgotsa Fort Patience (22 ditlhobolo)), Fort Goede Hoop (18 ditlhobolo) kwa Senya Beraku (Berricoe, Berku, Fort Barracco), le Fort Crèvecœur (32 ditlhobolo), kwa Accra. Morago ga moo Shirley o ne a dira gore go nne le masole a a tswang kwa Cape Coast Castle mo mafelong ao.
Ditshwantsho
[fetola | Fetola Motswedi]
