Frameup
Kwa United States molao wa bosenyi, go itshenkela kgotsa go itshenkela ke tiro ya go supa motho ka maaka motho yo mongwe mo bosenying ka go ntsha bosupi kgotsa bosupi jo bo tlhamilweng. [1] Mo tirisong ya Seesemane, go baya motho molato, ke go mo latofatsa ka boomo kana ka go sa ikanyege kana go mo baya mo seraing, ka tsela ya go mo tshwara kana go mo tshwara ka serai.
Le fa go pega batho ba ba se nang molato molato molato go ka tswa go dirwa ka boomo fela, go baya motho molato go dirisiwa segolobogolo go mo itaya tsebe. Gantsi, motho yo o latofatsang yo mongwe ka tlolomolao ke ene a dirang tlolomolao eo. Mo mabakeng a mangwe ke maiteko a balaodi ba molao ba a dirang go tila go dira dilo ka tsela e e tshwanetseng. Maitlhomo a bone a akaretsa go fedisa batho ba ba sa dumalaneng le se ba se dumelang mo dipolotiking kgotsa go "baakanya" se ba se lebang e le phoso ya kgotlatshekelo. Batho bangwe ba ba tlolang molao ba tla leka go bolela gore ba ne ba direlwa fela gore ba iphemele. Batho ba ba tsietsang ba ka nna ba dirisa dikgopolo tsa go loga maano a boferefere go fitlha melato ya mmatota ya ba ba latofadiwang
Mefuta
[fetola | Fetola Motswedi]dintwa tsa tiro
Ka dinako tse dingwe go tsietsa mo dikganetsanong tsa badiri go dira gore batho ba se ka ba dumalana le wena. Kwa Massachusetts, ka nako ya Lawrence Textile Strike ya 1912, mapodise a Puso ya Massachusetts a ne a lemoga dinamite mme a pega Industrial Workers of the World union molato. Metswedi ya dikgang ya naga eo e ne ya bolela molaetsa o o kgatlhanong le mekgatlho ya badiri. Moragonyana, mapodise a ne a senola gore dinamite e ne e phuthetswe ka makasine o o neng o kwaletswe morwa yo e kileng ya bo e le ratoropo. Monna yono o ne a amogetse tuelo e e sa tlhalosiwang go tswa go mothapi yo mogolo go ba feta botlhe. Fa leano leno le sena go senolwa, batho ba ne ba simolola go rata IWW[2]
mo mapodising
Fa mapodise a tlhasela motho yo o belaelwang yo o sa tsholang dibetsa mme a bo a baya tlhobolo gaufi le mmele wa gagwe, seo ke mofuta wa boitshwaro jo bo sa siamang jwa mapodise o o itsegeng e le "go latlhelwa fa fatshe". Seno se dirisiwa go dira gore go lebege e kete modiredimogolo o ne a thuntsha go itshireletsa kana go sireletsa batho ba bangwe ba ba neng ba le foo.[3]
Ditiragalo Tse di Kgatlhang
[fetola | Fetola Motswedi]- László Rajk, radipolotiki wa Lekoko la Bokomonisi la Hungary yo o neng a latofadiwa ka gore ke "sepodisi sa Ba-Tito" c. 1949. Tshiamololo ya tsheko eno e ne ya thusa go tsosa Phetogo e Kgolo ya kwa Hungary ya 1956 kgatlhanong le Repaboliki ya Batho ba Hungary ya Bokomonisi.
- Muhammad Abdul Aziz le Khalil Islam, maloko a mabedi a Setšhaba sa Boiselamo ba ba neng ba bonwa molato ka maaka ka ntlha ya go nna le seabe mo polaong ya ga Malcolm X ka 1965. Ba ne ba gololwa ka 2021 morago ga dipatlisiso tsa New York County District Attorney Cyrus Vance Jr. ka go araba ka 2020 Netflix e e kgethegileng Who Killed Malcolm X?
- Kylie Moore-Gilbert, moitsesaense wa Australia-Borithane le moitseanape wa dithuto tsa Seiselamo, o ne a latofadiwa le go tsenngwa mo kgolegelong kwa Iran go tloga ka 2018 go fitlha ka 2020, ka molato o go akanngwang gore ke wa boferefere.
- Paul Rusesabagina, mopolotiki wa kwa Rwanda, le manejara wa maloba wa Hôtel des Mille Collines kwa Kigali ka nako eo e neng e na le batshabi ba Bahutu le Batutsi ba le 1,268 go tswa kwa Interahamwe militia ka nako ya polao ya morafe kwa Rwanda;[4] ka ntlha ya seo, ga go na batshabi ba ba neng ba gobadiwa kgotsa ba bolawa ka nako ya ditlhaselo.[5]O ne a bewa molato mme a tshwarwa ke puso ya ga Paul Kagame ya Rwanda Patriotic Front ka 2020, ka ditatofatso tsa borukhutlhi, go fisa ka molelo, go tsaya batho ka dikgoka le "go bolaya baagi ba ba senang dibetsa, ba ba se nang molato ba Rwanda mo nageng ya Rwanda" ka ntlha ya go nna le seabe ga gagwe le lekoko la kganetso la PDR-Ihumure
Metswedi
[fetola | Fetola Motswedi]- ↑ "frame-up - Definitions from Dictionary.com". dictionary.reference.com. Archived from the original on 2012-10-22. Retrieved 2008-07-13.
- ↑ Peter Carlson (1983). Roughneck, The Life and Times of Big Bill Haywood. W.W. Norton. p. 163. ISBN 9780393016215.
- ↑ Fifth Circuit (28 October 1982). "689 F. 2d 1220 - Webster v. City of Houston". paragraph 29. Retrieved 17 April 2015 – via openjurist.org.
- ↑ "The story of Hôtel des Mille Collines". The New Times | Rwanda. 6 April 2013. Retrieved 18 January 2021.
- ↑ Zeliger, Robert (27 June 2011). "Smear campaign against hero of 'Hotel Rwanda'?". Foreign Policy. Retrieved 18 January 2021.