Jump to content

Freetown

Go tswa ko Wikipedia

Freetown (Krio: Fritɔun) ke motsemogolo le motse o mogolo go gaisa wa Sierra Leone. Ke toropo e kgolo ya maemelodikepe mo Lewatleng la Atlantic mme e mo Lefelong la Bophirima la lefatshe. Freetown ke setheo se segolo sa toropo, itsholelo, matlole, setso, thuto le sepolotiki sa Sierra Leone, ka gonne ke setulo sa Puso ya Sierra Leone. Baagi ba Freetown ba ne ba le 1,347,559 go ya ka palobatho ya 2024.[1]

Itsholelo ya toropo e e ikaegile thata ka maemelodikepe a yone, a a tsayang karolo ya molomo wa Noka ya Sierra Leone mo go nngwe ya maemelodikepe a magolo go gaisa mo lefatsheng a metsi a a kwa teng a tlholego.

Le fa toropo eno e ntse e le lefatshe la batho ba Sierra Leone Creole, batho ba Freetown ba farologane ka merafe, ditso le bodumedi. Toropo eno e na le batho ba le bantsi ba merafe yotlhe ya Sierra Leone, mme ga go na morafe ope o o fetang 27% ya baagi ba toropo eno. Jaaka mo e ka nnang mo dikarolong tsotlhe tsa Sierra Leone, puo ya Se-Krio ya batho ba Sierra Leone Creole ke puo e e dirisiwang thata mo Freetown mme ke puo e e buiwang thata mo toropong e.

Motse wa Freetown o ne wa tlhongwa ka Mopitlo a le lesome le motso, 1792, ke Maaforika a Amerika a le sekete, lekgolo le masome a ferabongwe le borataro ka fa tlase ga kaelo ya Molefetenente John Clarkson yo o neng a fedisa bokgoba ka Mopitlwe lesome le motso, 1792, mme toropo e ne ya nna bonno jwa Maaforika a Amerika a a golotsweng le a a gololesegileng, Maafro-Caribbean le Maaforika a a Golosegileng. Ditlogolwana tsa bone di itsege e le batho ba Se-Creole. Pele ga go goroga ga Bayuropa, batho ba lefelo leo ba Temne le Loko ba ne ba nna mo metseng mo lefatsheng le le gaufi le lefelo le moragonyana le neng la itsege jaaka Freetown.

Freetown e laolwa ke Lekgotla la Toropo ya Freetown le le tlhophilweng ka tlhamalalo, le le eteletsweng pele ke ratoropo, yo le ene a tlhophilweng ka tlhamalalo; ditlhopho di tshwarwa dingwaga dingwe le dingwe di le nne. Ratoropo wa Freetown ke Yvonne Aki Sawyerr, yo o ikanisitsweng ka Motsheganong a le lesome le motso, 2018, morago ga phenyo ya gagwe mo ditlhophong tsa boratoropo tsa 2018; o ne a tlhophiwa gape ka 2022.[2]

Khansele ya toropo ya Freetown e na le sepodisi sa yona sa mmasepala.[3]

Province of Freedom (1787 - 1789)

[fetola | Fetola Motswedi]

Lefelo le le ne la nniwa la ntlha ka 1787 ke batho bantsho ba le makgolo a mane ba pele ba neng ba le makgoba ba ba neng ba rometswe go tswa kwa Lontone, Enyelane, ka fa tlase ga tlhokomelo ya Komiti ya Thuso ya Bahumanegi ba Bantsho, mokgatlho o o neng wa tlhongwa ke Jonah Hanway le mofedisi wa Borithane Granville Sharp.[4] Batho bao ba bantsho e ne e le Maaforika a Amerika, Maafro-Caribbean, Maaforika, MaAsia Borwabotlhaba, le batho bantsho ba ba tsholetsweng kwa Great Britain. Ba ne ba tlhoma 'Kgaolo ya Kgololesego' le bonno jwa Motse wa Granville mo lefatsheng le le rekilweng go tswa go kgosaneng ya selegae ya Koya Temne Kgosi Tom le moeteledipele Naimbana.[5] Maborithane a ne a tlhaloganya gore theko e ne e kaya gore baagi ba bone ba basha ba na le lefatshe "ka bosakhutleng." Le fa thulaganyo e e tlhomilweng fa gare ga Bayuropa le Koya Temne e ne e akaretsa dipeelo tsa bonno jwa sennelaruri, boraditso bangwe ba botsa gore baeteledipele ba Koya ba ne ba tlhaloganya tumalano eno sentle go le kana kang, ka gonne ba ne ba na le kakanyo e e farologaneng ya tiriso ya dithoto.[citation needed]

Go ise go ye kae go ne ga tsoga dikgotlhang. Motlhatlhami wa ga Kgosi Tom, Kgosi Jimmy, o ne a fisa lefelo la bonno go fitlha le nyelela ka 1789. Alexander Falconbridge o ne a romelwa kwa Sierra Leone ka 1791 go ya go phutha baagi ba ba setseng ba Bahumanegi ba Bantsho, mme ba tlhoma gape Toropo ya Granville go dikologa lefelo le jaanong le itsegeng jaaka Cline Town, Sierra Leone gaufi le Foo. Baagi bao ba 1787 ga ba a tlhoma Freetown semmuso, le fa dingwaga di le lekgolo tse pedi tsa Freetown di ne tsa ketekwa ka 1987; semmuso, Freetown e ne ya tlhongwa ka 1792.[6]

Motse ono o na le Motlobo wa ditso wa Bosetshaba wa Sierra Leone le Motlobo wa ditso wa Bosetshaba wa Seporo sa Sierra Leone. Gape go na le matshwao a a farologaneng a ditso a a amanang le go tlhongwa ga yone ke Maaforika a Amerika, Maaforika a a Golosegileng, le Maafro-Caribbean a ditlogolwana tsa bone e leng batho ba Sierra Leone Creole.[7] Setlhare sa Letseta se emela go kolobediwa ga Freetown ka Mopitlwe 1792. Mo toropong ya Freetown go na le Bookelo jwa Connaught, bookelo jwa ntlha jo bo neng jwa agiwa mo Afrika Bophirima jo bo neng bo akaretsa mekgwa ya kalafi ya Bophirima.

Freetown e na le tlwaelo e e sa bolong go nna teng ya ditiragalo tsa setso tse di rulagantsweng tse di diragalang ka ditlha tse di rileng go tsamaisana le malatsi a a rileng a boikhutso kgotsa dipaka mo ngwageng wa khalendara. Nngwe ya ditiragalo tseo ke pontsho ya ngwaga le ngwaga ya Mokgatlho wa go Tsoma wa Ditlhapi tsa Botlhaba ya go itira batho ba ba tswakatswakaneng thata, e e nang le seaparo se se agilweng, ka tsela ya mokgabo, ka didirisiwa tse di farologaneng tse di leng teng: letlalo, di-sequin, dikgapetla tsa lewatle, matsela a setso, jalo jalo. dikarolo tse di gareng ga toropo, go latelwa ke maloko a Eastern Paddle Hunting Society, ditlhopha tsa mmino wa setso le morafe wa barotloetsi. Ka dingwaga tiragalo eo e ne e tsamaisana le letsatsi la boikhutso la Mamoseleme la Eid al-Adha go fitlha bosheng jaana, jaaka fa batshwayadiphoso ba ne ba re tiragalo e e ntseng jalo ga e a tshwanela go tshwarwa ka letsatsi le le lengwe le Mamoseleme a ketekang Eid ka lone, ka gonne Boiselamo bo kgatlhanong le mekgwa ya mekgatlho ya sephiri le go itira batho ba bangwe.

Moletlo wa "Tangays" gantsi o tshwarwa ka Ngwanatsele, ka setlhogo sa setso se se akaretsang mo e ka nnang karolo nngwe le nngwe ya setso sa Sierra Leone. E diragala kwa Lebaleng la Bosetshaba. Go ela kwa bokhutlong jwa moletlo, gantsi go tshwarwa dikhonsata di le mmalwa tsa mmino mo mogopong o mogolo wa lebala la metshameko, ka dipontsho go tswa mo badiragatsing ba mmino ba selegae le ba boditshabatshaba (bogolo jang badiragatsi ba segompieno go tswa kwa Nigeria le kwa mafatsheng a mangwe a Aforika kgotsa kwa dinageng tse dingwe diaspora ya Aforika).

Freetown e na le ngwao ya yona ya dipontsho tsa mebila tsa Keresemose, tse di rulagantsweng mo mafelong a boagisanyi go ralala toropo. Moletlo o o tsayang kgwedi yotlhe o phutha banni mo mebileng ka dijo tse di farologaneng le mmino wa setso.

  1. "2015 Population and Housing Census Key Figures Fact Sheet" (PDF). statistics.sl. Statistics Sierra Leone. Archived from the original (PDF) on February 2, 2017. E nopotswe Seetebosigo a le masome mabedi ka 2025.
  2. "Sierra Leone capital Freetown elects female mayor, the first since 1980". www.africanews.com. March 21, 2018. E nopotswe Seetebosigo a le masome mabedi ka 2025.
  3. "In Sierra Leone, 140 Metropolitan Police Officers pass out". Archived from the original on June 10, 2015. E nopotswe Seetebosigo a le masome mabedi ka 2025.
  4. Roman Adrian Cybriwsky, Capital Cities around the World: An Encyclopedia of Geography, History, and Culture, ABC-CLIO, USA, 2013, p. 109
  5. Trillo, Richard; Hudgens, Jim (November 1995). West Africa: The Rough Guide. Rough Guides (2nd ed.). London: The Rough Guides. pp. 545–549. ISBN 978-1-85828-101-8. E nopotswe Seetebosigo a le masome mabedi ka 2025.
  6. Shaw, Rosalind, Memories of the Slave Trade: Ritual and the Historical Imagination in Sierra Leone. Reconstructed by Mohamed Sheriff, Memphis, Tennessee, University of Chicago Press (2002), p. 37.
  7. Thayer, James Steel (1991). "A Dissenting View of Creole Culture in Sierra Leone". Cahiers d'Études Africaines. 31 (121): 215–230. doi:10.3406/cea.1991.2116.