Jump to content

Frene Ginwala

Go tswa ko Wikipedia

Frene Noshir Ginwala (25 Moranang 1932 - 12 Pherekgong 2023) [1][2]e ne e le mmegadikgang wa Aforika

Frene Ginwala
Setshwantsho:Frene Ginwala, 23 August 2017.jpg
Ginwala (left) in 2017
1st Speaker of the National Assembly of South Africa
In office
9 May 1994 – 12 July 2004
Deputy
Pele Ga GagweGene Louw (Speaker of House of Assembly)
Morago Ga GagweBaleka Mbete
Chancellor of the University of KwaZulu-Natal
Pele Ga GagwePosition established
Morago Ga GagweZweli Mkhize
Ka Ga Ena
O tsetsweFrene Noshir Ginwala
(1932-04-25)25 Moranang 1932
Johannesburg, Transvaal Province, South Africa
O Tlhokafetse12 Ferikgong 2023(2023-01-12) (aged 90)
South Africa
MokgatlhoAfrican National Congress

Borwa le radipolotiki yo e neng e le sebui sa ntlha sa Kokoano Bosetšhaba sa Aforika Borwa go tloga ka 1994 go fitlha ka 2004.[3] O ne a nna le tlhotlheletso mo go kwaleng Molaotheo wa Aforika Borwa mme e ne e le motho wa botlhokwa mo go tlhomeng temokerasi mo Aforika Borwa.

Ginwala o tsholetswe kwa Johannesburg, ka di 25 Moranang 1932. Ginwala e ne e le Moindia wa mo Aforika Borwa go tswa mo morafeng wa Parsi-Indian wa bophirima jwa India.

Ginwala o kwadile dibuka di le mmalwa tse di buang ka dintlha tse di farologaneng tsa ntwa kgatlhanong le tshiamololo. Ka ntlha ya maiteko a gagwe, o ne a tlotliwa ke ditheo tsa boditšhabatšhaba le tsa selegae le dipuso. Ka go dirisa go sa itsiwe ga gagwe, o ne a nna le seabe se segolo mo go tlhomeng ditsela tsa go falola tsa ka fa tlase ga lefatshe tsa maloko a ANC (African National Congress) mo nakong ya morago ga polao ya kwa Sharpeville le go tlhongwa ga maemo a tshoganyetso (SOE) ka 1960. Bano ba ne ba akaretsa Motlatsa-Moporesidente wa ANC Oliver Tambo le Yusuf Dadoo, baeteledipele ba babedi ba mokgatlho wa kgololesego. Gape o ne a rulaganyetsa batho ba ba neng ba tshwanetse go sala mo nageng eno matlo a a sireletsegileng. Ginwala gape o ne a kgweetsa baeteledipele ba NIC (Natal Indian Congress) Monty Naicker le J. N. Singh, ba ba neng ba dira ka go iphitlha morago ga go kgona go tila mapodise. Ditaelo tsa bone e ne e le go tsamaya go ralala porofense le go kgobokanya madi go tswa go batho ba ba neng ba ntsha meneelo ka sephiri gore ba thuse malapa a a neng a tlogetswe a le mo lehumeng ka ntlha ya go tshwarwa ga batho ba ba neng ba ba tlamela ka dijo ka fa tlase ga SOE e e neng e le mo nageng eo dikgwedi di le tlhano.

Kwa bofelong o ne a tshwanelwa ke go tswa mo Afrika Borwa mo karolong ya bofelo ya 1960 mme mmogo le Tambo, le Dadoo, ba ne ba tlhoma ofisi ya ANC kwa botshwarong kwa Dar es Salaam, Tanganyika e e neng e santse e le ka fa tlase ga Taolo ya Bokoloniale ya Borithane go fitlha ka 9 Sedimonthole 1961. Go menolwa ga Sultanate ya Zanzibar ka Ferikgong 1964 go ne ga bula tsela ya gore go tlhongwe Repaboliki e e Kopaneng ya Tanzania ka 1964. Kwa ntle ga ANC, o ne a dira ditiro tse di farologaneng. O ne a ruta barutabana ba ba ithutelang borutegi kwa Yunibesithing ya Oxford kwa a ithutileng teng Ph.D., gape o ne a kwalela metswedi ya dikgang e le mmalwa kwa UK le kwa mafelong a mangwe go akaretsa le BBC. Frene Ginwala o ne a thusa thata mo go tlhomeng thulaganyo ya tlhaeletsano mo Repaboliking e e kopaneng ya Tanzania e e neng e sa tswa go tlhomiwa. Ka kopo ya Moporesidente Julius Nyerere, o ne a nna morulaganyi wa lokwalodikgang lwa letsatsi le letsatsi lwa Seesimane lwa Standard, le Sunday News. Ka nako yotlhe ya fa a ne a le kwa botshwarong (o ne a boela mo Afrika Borwa ka 1991) o ne a ralala lefatshe a rera ka tshotlego ya tlhaolele le ntwa kgatlhanong le yona. Ginwala o ne a na le direto tsa akatemi go tswa kwa diyunibesithing di le mmalwa mo Afrika le kwa moseja. E ne e le mmueledi wa molao; mokwalahisitori; moitsesaense wa dipolotiki, mme a nna le dikerii ya bongaka ya filosofi go tswa kwa Linacre College kwa Oxford University. [4]

  1. "GCIS: Profile information: Frene Noshir Ginwala, Dr". Archived from the original on 24 December 2012. Retrieved 12 November 2012.
  2. "President mourns passing of Dr Frene Ginwala, founding Speaker of Parliament". The Presidency Republic of South Africa. 13 January 2023. Archived from the original on 13 January 2023. Retrieved 13 January 2023.
  3. Frene Ginwala from South African History Online. Retrieved 3 December 2007.
  4. "Frene Ginwala | Inner Temple". Retrieved 11 July 2020.