Jump to content

Gaele Sobott

Go tswa ko Wikipedia
Gaele Sobott

Gaele Sobott (yo o tshotsweng ka ngwaga 1956), yo gape a itsiweng e le Gaele Sobott-Mogwe, ke mokwadi wa poko wa Australia, dikgankhutshwe, dibuka tse e seng tsa tlhamane le dibuka tsa bana.[1]

Gaele Sobott o tshotswe ka ngwaga wa 1956 kwa Yallourn, Victoria, Australia. O ne a nna mo Botswana bontsi jwa bontsi jwa gagwe. O ne a dira dikirii ya gagwe ya pele ga kalogo, a dira dithuto tse dikgolo tsa Seesemane le Hisitori, kwa Yunibesithing ya Botswana mme a ruta kwa Lephateng la Seesemane koo. O ne a fetsa nako a ithuta kwa Fora, le Engelane kwa a neng a wetsa PhD mo bakwading ba basadi ba Aforika Borwa kwa Yunibesithing ya Hull. Ka jaanong jaana o nna kwa Sydney Australia.

Ke motlhami mokaedi wa Outlandish Arts kwa Ntle; mokgatlho o o eteletsweng pele ke bana le bogole.

Mokgwa wa go itshetsa le tswelelopele

[fetola | Fetola Motswedi]

Sobott o ne a kwala bayokerafi ya dikwalo e e Teletseng go gaisa: kgang ya botshelo ya ga Wally Carr, e e gatisitsweng ke Magabala Books. Wally "wait a while" Carr e ne e le Mo-Australia, Motshamiki wa pele wa mabole yo o neng a na le dithaetlele di le lesome le bobedi mo dikarolong di le thataro. Go tswa go bokete jwa masiba go ya go bokete jo bo bokete, mongwe wa ba ba bofelo mo bathong ba ba neng ba le mo dikolong di le lesome le botlhano, o ne a lwantshana le diporofešenale di le 101 tse di gakgamatsang mo tirong ya gagwe ya dingwaga di le 15 ya mabole. Tikologo ya me e e telele go gaisa e naya pono ya monna wa Wiradjuri ka ga Sydney ya toropo e e ka fa teng; metshameko e mebedi, digongwana tsa digongwana le tsela e mafelo a a berekang a neng a lebilena ka yone. Go tswa mo go tsomeng di-goanna, ditante tsa mabole tsa ga Jimmy Sharman, liki ya rakabi, mabole a seporofešenale le Embasi ya ntlha ya Baaborijene go ya kwa dikgaratlhong tsa gompieno le mekgwa ya botshelo, kgang eno e neelana ka setshwantsho sa botlhokwa sa hisitori ya Baaborijene le ya Australia. Sobott o ne a dira mmogo le Wally go dira pego e e tlhamaletseng ya botshelo jwa gagwe.

Gape ke morulaganyi wa Young Days: Bankstown Aboriginal Elders Oral History Project, e e gatisitsweng ka ngwaga wa 2013.

Pokello ya gagwe ya dipale tse kgutshwane, Color Me Blue, e phatlaladitswe Motseding wa Bakwadi ba Heinemann African Writers e kopanya ditoro le bonnete, e kopanya nalane ya Aforika le setso le bothoko jwa botshelo jwa letsatsi le letsatsi. Dikgang di tshwana kgatelelo e e e tlhomamisitsweng ya banna le basadi, bonolo jwa lorato lwa batho le moribo o o maatla wa tlhamane ya Aforika. Dipolotiki tsa dikamano tsa botho di a sekasekwa kgatlhanong le lemorago la go tlhoka tshiamiso ga loago le mathata a dithoto. Mokwalo wa ga Sobott o tlhaolwa ka 'motswako wa go anela dikgang tsa setso le dikgaratlho tsa segompieno tsa letsatsi le letsatsi'.[2]

Dikgankhutshwe tsa gagwe le maboko a gagwe di tlhagelela mo dimakasineng tse di farologaneng tsa dikwalo le mo ditlhangwang, jaaka Buka ya Anchor Book of Modern African Stories[3]Botswana Women Write [4] le Not Quite Right For Us[5]Maboko a diphologolo tsa Sobott a gapile dikabelo tse dintsi tsa boditšhabatšhaba.

Tlhamane ya gagwe ya bana e akaretsa The Magic Pool, e mo go yone bana bangwe ba swetsang ka go ya go batlisisa gore a dikgang tse di ka ga python kwa lehuting la metsi di boammaaruri. Tickles e ka ga Moabi le Sonti, ba ba thusang mo polokelong ya motshameko fa batlhokomedi ba ditshedi ba tlisa tlou e e sa ntseng e le ya lesea e e khutsana. Weird Wambo o nna a le esi mo setlhareng sa baobab. Bana ba motse ba a mo tshega go fitlha ba tlhoka thuso ya gagwe letsatsi lengwe, mme Thara Meets the Cassipoohka Man o itebaganya le thuthafalo ya lefatshe. E amogetse Sekgele sa Zimbabwe sa Dikwalo tsa Bana.

Padi ya gagwe ya "Cummutare", ka ga go ya kwa tirong go tswa kwa metsesetoropong e e kwa bophirima jwa Sydney go ya kwa Sedikeng sa Kgwebo sa Bogare, e tlhagelela mo Tshekatshekong ya Dibuka tsa Sydney.[6] Sobott o kwadile gape ka ga dikamano tsa bong mo Botswana ka nako ya Ntwa ya Lefatshe ya Bobedi le ka fao puso ya Borithane e neng e batla go oketsa tlhagiso ya dijo kwa Tshireletso ya Bechunaland ka nako eo ka maikaelelo a go romela ntle. Ka banna ba ne ba le bantsi Batswana ba le kgakala mo sesoleng le meepong ya Aforika Borwa, seno se ne se tlhoka tiriso e e tseneletseng ya tiro ya basadi.[7]Mo tlhamong e nngwe e e nang le setlhogo se se reng "Botho jwa Batho", o supa botlhokwa jwa go leba "go nna" mo bathong jaaka lediri. Ka go bo re kaya gore, re ka tswala le go bula batho ba ba amanang le batho, go buisana ka batho, go nna seoposengwe ga batho...go kwala le go abelana dikgang ke karolo e e botlhokwa ya setshedi seno'.[8]

Tse di kwa ntle

[fetola | Fetola Motswedi]
  1. "Austlit — Gaele Sobott". Austlit. Retrieved 23 July 2025
  2. J. Madingwane, "A Mixture of Old and New", Mayibuye, Vol. 7, No. 4, May 1996
  3. Anchor Book of Modern African Stories, Ed. Nadezda Obradovic, Rev. ed. 2002
  4. Anchor Book of Modern African Stories, Ed. Nadezda Obradovic, Rev. ed. 2002
  5. Not Quite Right For Us, Ed. Sharmilla Beezmohun, Foreword by Linton Kwesi Johnson, flipped eye publishing, 2022
  6. G. Sobott, "Commutare", Sydney Review of Books, March 21, 2022
  7. G. Sobott, "Experiences of Batswana Women During the Second World War", Pula Journal of African Studies, Vol. 13, 1 & 2, 1999
  8. G. Sobott, "Humans Being", Sable, Issue 5, 2004