Jump to content

Go Phephafatsa Metsi a Leswe

Go tswa ko Wikipedia
Go phephafatsa metsi a leswe

Go phepafatsa metsi a a leswe ke thulaganyo e e ntshang dilo tse di leswe mo metsing a a leswe. Metsi a a tswang mo go one, a a tshololelwang mo metsing, a na le ditlamorago tse di amogelesegang mo tikologong.[1] Metsi a a leswe a a tswang mo malapeng, a gape a bidiwang metsi a a leswe a a tswang mo ditoropong kgotsa a leswe, a phepafadiwa kwa lefelong la go phepafatsa leswe. Metsi a a leswe a a tswang mo madirelong gantsi a phepafadiwa kwa lefelong le le kgethegileng la go phepafatsa metsi a a leswe a a tswang mo madirelong,[2] kgotsa kwa lefelong le le phephafatsang metsi a a leswe. Mo kgannyeng e ya bofelo, gantsi madirelo a dira tiro ya go phephafatsa pele ga a romelwa kwa madirelong a khansele. Mefuta e mengwe ya mafelo ya go phephafadiwa ga metsi a a leswe e arakaretsa mafelo a go phephafadiwa metsi a leswe a temothuo le mafelo le mafelo a go phepafatswang metsi mo go one a leachate.

Lefoko "phephafatso ya metsi a leswe" gantsi le dirisiwa go kaya "go phephafatsa leswe".[3]

Dithulaganyo tse di tlwaelegileng tsa go phepafatsa metsi a a leswe di akaretsa go kgaoganya dikarolwana tsa metsi, tse di jaaka go nwela, dithulaganyo tse di farologaneng tsa ditshedi le tsa dikhemikale, tse di jaaka okosejene le go phimola. Se segolo se se ntshiwang ke ditheo tsa go phepafatsa metsi a a leswe ke mofuta wa seretse se gantsi se phepafadiwang mo setlamong se le sengwe sa go phepafatsa metsi a a leswe kgotsa mo setlamong se sengwe.[3] Biogas e ka nna selo se sengwe se se tlhagisiwang fa e le gore go dirisiwa thulaganyo ya go phepafatsa ka tsela e e sa laolesegeng.

Metsi a a leswe a a phepafaditsweng a ka dirisiwa gape go nna metsi a a tsosolositsweng.[4] Boikaelelo jo bogolo jwa go phepafatsa metsi a a leswe ke gore metsi a a leswe a a phepafaditsweng a kgone go latlhiwa kgotsa go dirisiwa gape ka pabalesego. Le fa go ntse jalo, pele ga metsi a a leswe a ka phepafadiwa, go tshwanetse ga akanyediwa gore a ka latlhiwa kgotsa a ka dirisiwa gape gore go dirisiwe thulaganyo e e siameng ya go a phepafatsa.

Mefuta ya Mafelo a go Phepafatsa

[fetola | Fetola Motswedi]

Mafelo a go phepafatsa metsi a a leswe a a farologanngwa ka mofuta wa metsi a a leswe a a tshwanetseng go phepafadiwa. Go na le mekgwa e le mentsi e e ka dirisiwang go phepafatsa metsi a a leswe go ikaegile ka mofuta le selekanyo sa kgotlelo. Dikgato tsa kalafi di akaretsa dithulaganyo tsa kalafi ya mmele, ya dikhemikale le ya ditshedi.

Mefuta ya mafelo a go phepafatsa metsi a a leswe e akaretsa:

Mafelo a phephafatso ya metsi a leswe

Kalafo ya metsi a a leswe ke mofuta wa go phepafatsa metsi a a leswe o o ikaelelang go tlosa leswe go tswa mo metsing a a leswe go ntsha leswe le le siametseng go tshololelwa mo tikologong e e dikologileng kgotsa tiriso e e ikaeletsweng ya tiriso gape, ka go dira jalo go thibela kgotlelo ya metsi go tswa go kgelelo ya metsi a a leswe a a sa leswefadiwang.[5] Metsi a a leswe a akaretsa a a tswang mo malapeng le mo dikgwebong le a a tswang mo madirelong a a kileng a phepafadiwa. Go na le ditsela di le dintsi tsa go phepafatsa metsi a a leswe tse o ka tlhophang mo go tsone. Tseno di ka simolola ka ditsamaiso tse di kgaogantsweng (go akaretsa ditsamaiso tsa go phepafatsa mo lefelong) go ya go ditsamaiso tse dikgolo tse di kopantsweng tse di akaretsang marangrang a diphaepe le diteishene tsa pompo (tse di bidiwang tsa kgelelo-leswe) tse di isang leswe kwa lefelong la go phepafatsa. Mo ditoropong tse di nang le kgelelo ya leswe e e kopantsweng, kgelelo ya leswe e tla tsamaisa gape le metsi a a elelang go tswa mo ditoropong (metsi a pula) go ya kwa lefelong la go phepafatsa leswe. Gantsi go phepafadiwa ga metsi a a leswe go akaretsa dikgato tse pedi tse dikgolo, tse di bidiwang go phepafadiwa ga kwa tshimologong le go phepafadiwa ga kwa morago, fa go phepafadiwa ga metsi a a leswe go akaretsa gape le kgato ya go phepafadiwa ga metsi a a leswe e e akaretsang go phimola le go ntsha dikotla. Tshwaro ya bobedi e ka fokotsa dilo tse di tshelang (tse di lekanngwang jaaka tlhokego ya okosejene ya ditshedi) go tswa mo metsing a leswe, ka go dirisa dithulaganyo tsa ditshedi tsa aerobic kgotsa anaerobic. Kgato ya go phephafatsa ya quatenary (e ka dinako tse dingwe e bidiwang ya go phephafatsa ya maemo a a kwa godimo) le yone e ka okediwa go ntsha dilo tse di kgotlelang tse dinnye jaaka diokobatsi. Se se diragaditswe ka botlalo kwa Sweden.[6]

Go dirilwe boitsaanape bo le bontsi jwa go phepafatsa metsi a a leswe, tse bontsi jwa tsone di dirisang mekgwa ya go phepafatsa ka tsela ya ditshedi. Baenjenere ba ba dirang diporojeke le ba ba tsayang ditshwetso ba tshwanetse go akanyetsa dintlha tsa maranyane le tsa itsholelo tsa mofuta mongwe le mongwe fa ba tlhopha boitsaanape jo bo tshwanetseng.[7] Gantsi, dilo tse di botlhokwa thata tse di tlhophang ke boleng jo bo batlegang jwa metsi a a leswe, ditshenyegelo tse di solofetsweng tsa go aga le tsa go dira, go nna teng ga lefatshe, letlhoko la maatla le dintlha tsa go nna le botshepegi. Mo mafatsheng a tlhabologang le kwa mafelong a selegae a a nang le baagi ba le mmalwa, gantsi metsi a a leswe a phepafadiwa ke ditsamaiso tse di farologaneng tsa go tlosa leswe mo lefelong la tiro mme ga a fetisediwe kwa matlakaleng. Dithulaganyo tseno di akaretsa ditanka tsa septic tse di golagantsweng le masimo a a ntshang leswe, ditsamaiso tsa metsi a a leswe tse di leng mo lefelong (OSS) le ditsamaiso tsa di-wormifilter. Kafa letlhakoreng le lengwe, mafelo a a tlhabologileng le a a jang madi a mantsi a a phepafatsang a a phepafatsang a ka nna a akaretsa go phepafadiwa ga metsi a a leswe ka go a phepafatsa mme gongwe le e leng kgato ya bonè ya go phepafatsa go tlosa dilo tse dinnye tse di kgotlelang.[6]

Mo lefatsheng lotlhe, go fopholediwa gore diperesente di le masome a matlhano le bobedi tsa metsi a a leswe di a phepafadiwa.[8] Le fa go ntse jalo, selekanyo sa go phepafadiwa ga metsi a a leswe ga se tshwane mo dinageng tse di farologaneng mo lefatsheng. Ka sekai, fa mafatshe a a nang le lotseno lo lo kwa godimo di phepafatsa mo e ka nnang diperesente di le masomeasupa le bonè tsa leswe la tsone, dinaga tse di tlhabologang tsone di phepafatsa diperesente di le 4,2 fela.[8]

Mafelo a phephafatso ya metsi a madirelo

Tanka e e tsentsweng moya mo thulaganyong ya seretse se se tsentsweng moya mo lefelong la go phepafatsa metsi a a leswe kwa Dresden-Kaditz, kwa Jeremane
Setshwantsho sa mosima o o tlwaelegileng o o tsentsweng mowa mo godimo ga metsi go phepafatsa metsi a a leswe

Kalafi ya metsi a a leswe a madirelo e tlhalosa dithulaganyo tse di dirisediwang go phepafatsa metsi a a leswe a a tlhagisiwang ke madirelo jaaka dikumo tse di sa batlegeng. Morago ga go phepafadiwa, metsi a a leswe a a dirisitsweng mo madirelong a ka dirisiwa gape kgotsa a ka tshelwa mo kgamelong ya leswe kgotsa mo metsing a a fa godimo mo tikologong. Mafelo mangwe a madirelo a ntsha metsi a a leswe a a ka phepafadiwang mo mafelong a go phepafadiwa leswe mo go one. Bontsi jwa dithulaganyo tsa madirelo, jaaka madirelo a go phepafatsa leokwane, a dikhemikale le a dikhemikale tsa leokwane a na le didirisiwa tsa one tse di kgethegileng go phepafatsa metsi a a leswe gore selekanyo sa kgotlelo mo metsing a a leswe a a phepafaditsweng se dumalane le melao e e malebana le go latlhelwa ga metsi a a leswe mo mekgotheng kgotsa mo dinokeng, matsheng kgotsa mo mawatleng.[9] Se se dira mo madirelong a a tlhagisang metsi a a leswe a a nang le dikotla tse di kwa godimo tsa dilo tse di tshelang (sekao, leokwane le mafura), dilo tse di kgotlelang tse di botlhole (sekao, ditshipi tse di bokete, metswako e e fofang ya dilo tse di tshelang) kgotsa dikotla tse di jaaka ammonia.[10] Madirelo mangwe a tsenya thulaganyo ya go phepafatsa pele go tlosa dilo dingwe tse di kgotlelang (jaaka, metswako e e botlhole), go tswa foo a bo a tshololela metsi a a leswe a a phepafaditsweng bontlhanngwe jwa one mo thulaganyong ya dikgwerekgwere ya mo toropong.[11]

Madirelo a le mantsi a ntsha metsi a a leswe. Mokgwa wa bosheng jaana e nnile wa go fokotsa go dirwa ga metsi a a ntseng jalo kgotsa go dirisa gape metsi a a leswe a a phepafaditsweng fa a ntse a dirwa. Madirelo mangwe a ile a atlega go fetola tsela e a dirang dilo ka yone gore a fokotse kgotsa a tlose dilo tse di kgotlelang.[12]

  1. "Wastewater treatment". Encyclopedia Britannica. 2025-11-21.
  2. Mirzaeva E.N., Isaeva N.F., Yalgashev E.Ya., Turdiyeva D.P., Boymonov R.M. "Preparation of adsorbents for the extraction of heavy metals from mining wastewater". Mining Science and Technology (Russia). doi:10.17073/2500-0632-2024-02-224
  3. 1 2 Tchobanoglous, George; Burton, Franklin L.; Stensel, H. David (2003). Metcalf & Eddy Wastewater Engineering: Treatment and Reuse (4th ed.). McGraw-Hill. ISBN 978-0-07-112250-4
  4. Takman, Maria; Svahn, Ola; Paul, Catherine; Cimbritz, Michael; Blomqvist, Stefan; Struckmann Poulsen, Jan; Lund Nielsen, Jeppe; Davidsson, Åsa (2023-10-15). "Assessing the potential of a membrane bioreactor and granular activated carbon process for wastewater reuse – A full-scale WWTP operated over one year in Scania, Sweden". Science of the Total Environment. 895 165185. Bibcode:2023ScTEn.89565185T. doi:10.1016/j.scitotenv.2023.165185. ISSN 0048-9697. PMID 37385512. S2CID 259296091.
  5. Khopkar, S.M. (2004). Environmental Pollution Monitoring And Control. New Delhi: New Age International. p. 299. ISBN 978-81-224-1507-0.
  6. 1 2 Takman, Maria; Svahn, Ola; Paul, Catherine; Cimbritz, Michael; Blomqvist, Stefan; Struckmann Poulsen, Jan; Lund Nielsen, Jeppe; Davidsson, Åsa (2023-10-15). "Assessing the potential of a membrane bioreactor and granular activated carbon process for wastewater reuse – A full-scale WWTP operated over one year in Scania, Sweden". Science of the Total Environment. 895 165185. Bibcode:2023ScTEn.89565185T. doi:10.1016/j.scitotenv.2023.165185. ISSN 0048-9697. PMID 37385512. S2CID 259296091
  7. Von Sperling, M. (2007). "Wastewater Characteristics, Treatment and Disposal". Water Intelligence Online. 6. doi:10.2166/9781780402086. ISSN 1476-1777. Archived from the original on 20 September 2023. Retrieved 10 March 2023.  Text was copied from this source, which is available under a Creative Commons Attribution 4.0 International License
  8. 1 2 Jones, Edward R.; van Vliet, Michelle T. H.; Qadir, Manzoor; Bierkens, Marc F. P. (2021). "Country-level and gridded estimates of wastewater production, collection, treatment and reuse". Earth System Science Data. 13 (2): 237–254. Bibcode:2021ESSD...13..237J. doi:10.5194/essd-13-237-2021. ISSN 1866-3508.
  9. Tchobanoglous G, Burton FL, Stensel HD (2003). Metcalf & Eddy Wastewater Engineering: treatment and reuse (4th ed.). McGraw-Hill Book Company. ISBN 0-07-041878-0.
  10. George Tchobanoglous; Franklin L. Burton; H. David Stensel (2003). "Chapter 3: Analysis and Selection of Wastewater Flowrates and Constituent Loadings". Metcalf & Eddy Wastewater engineering: treatment and reuse (4th ed.). Boston: McGraw-Hill. ISBN 0-07-041878-0. OCLC 48053912.
  11. Von Sperling, M. (2007). "Wastewater Characteristics, Treatment and Disposal". Water Intelligence Online. 6. doi:10.2166/9781780402086. ISSN 1476-1777. Archived from the original on 20 September 2023. Retrieved 10 March 2023.  Text was copied from this source, which is available under a Creative Commons Attribution 4.0 International License
  12. "Pollution Prevention Case Studies". Washington, D.C.: U.S. Environmental Protection Agency (EPA). 2021-08-11.