Jump to content

Helen Zille

Go tswa ko Wikipedia
Motlotlegi
Helen Zille
Zille a etetse Mpumalanga ka Firikgong 2011
Modulasetilo wa khansele ya Democratic Alliance
Assumed office
Phalane a le masome mabedi ngwaga wa 2019
DeputyAnnelie Lotriet

Thomas Walters James Masango

Ashor Sarupen
LeaderJohn Steenhuisen
Pele Ga GagweJames Selfe
Moeteledipele wa Democratic Alliance
In office
Motsheganong a le malatsi a marataro ngwaga wa 2007  Motsheganong a le malatsi a le lesome ngwaga wa 2019
Pele Ga GagweLynne Brown
Morago Ga GagweAlan Winde
Mmatoropo wa Cape Town
In office
Mopitlo a le lesome le botlhano ngwaga wa 2006  Moranang a le masome mararo ngwaga wa 2009
DeputyGrant Haskin
Pele Ga GagweNomaindiya Mfeketo
Morago Ga GagweGrant Haskin (a tshwareletse) Dan Plato
Mopalamente wa Aforika Borwa
In office
Moranang a le lesome le bone ngwaga wa 2004  Motsheganong a le malatsi a supa ngwaga wa 2006
ConstituencyKapa Bophirima
Mopalamente wa kgaolo ya Kapa Bophirima
In office
Motsheganong a le malatsi a marataro ngwaga wa 1999  Moranang a le lesome le boraro ngwaga wa 2004
Mookamedi wa ditlhaeletsanyo le botsalano le setshaba kwa University of Cape Town
In office
Seetebosigo a le lesome le botlhano ngwaga wa 1999  Moranang a le lesome leboraro ngwaga wa 2004
Moeteledipele wa bosupa wa Kapa Bophirima
In office
Motsheganong a le malatsi a marataro ngwaga wa 2009  Motsheganonga le masome mabedi le bobedi ngwaga wa 2019
Pele Ga GagweLynne Brown
Morago Ga GagweAlan Winde
Ka Ga Ena
O tsetsweOtta Helene Zille
Mopitlo a le malatsi a robabongwe ngwaga wa 1951
Hillbrow Johannesburg Transvaal Aforika Borwa
MokgatlhoDemocratic Alliance (2000 go tsena gompieno)
Dikamano tse dingwe
tsa sepolotiki
Democratic Party (pele ga 2000)
Mo/BakapeloJohann Maree
BanaBa le babedi
BonnoCape Town Kapa Bophirima Aforika Borwa
Alma materSt Mary's School Waverley University of the Witwatersrand
TiroMopolotiki Molweladitshwanelo
TiroMmegadikgang

Otta Helene Maree (o a neng a fana ka Zille pele[1], a tshotswe ka Mopitlo a le malatsi a robabongwe ngwaga wa 1951), o o itsegeng ka leina la Helen Zille, ke mopolotiki wa kwa Aforika Borwa. O berekile e le modulasetilo wa khansele ya Democratic Alliance fa e sale ka Phalane a le masome mabedi ngwaga wa 2019. Go tswa ka 2009 go tsena 2019, e ne e le moeteledipele wa kgaolo ya Kapa Bophirima mo ditlheng tse pedi tsa dingwaga tse tlhano setlha sengwe le sengwe,[2] gape e le leloko la palamente ya kgaolo ya Kapa Bophirima.[3] O berekile e le moeteledipele wa Democratic Alliance go tswa ka 2007 go tsena 2015 le ele mmatoropo wa toropo ya Kapa go tswa ka 2006 go tsena 2009.

Zille o kile a bo e le mmega dikgang le molwela ditshwanelo o o kgatlhanong le puso ya tlhaolele,[4][5][6] e ne e le mongwe wa babegadikgang ba ba neng ba upulola go fitlhiwa ga loso lwa moeteledipele wa lekgotla la Black Consciousness Steve Biko fa a berekela Rand Daily Mail ka dingwaga tsa 1970.[7] O berekile gape le Black Sash le ditlhopha tse dingwe tse di neng di lwela puso ya batho la batho ka dingwaga tsa 1980. Zille o bua diteme tsa English, Afrikaans,Xhosa le German.[8]

Morago ga go tswa ga gagwe mo boeteledingpele ka Motsheganong 2019, o ne a tsena mo South African Institute of Race Relations e le moithutuntshi wa molao ka Phukwi 2019 le ntswa a ne a emisa go ithuta ka nakwana ka Phalane 2019.[9] O simolotse lenaneo la podcast la gagwe la Tea with Helen, ka Phatwe 2019.[10] Zille o itsisitse setshaba ka maikaelelo a gagwe a go emela ditlhopho tsa mmatoropo wa Johannesburg.[11][12]

Botshelo jwa a le mmotlana le tiro

[fetola | Fetola Motswedi]

Botshelo kwa gagwe jwa pele, thuto le lolwapa

[fetola | Fetola Motswedi]

Hellen Zille o tsholetswe kwa Hillbrow, Johannesburg, e le ngwana o motona wa batsadi ba ba neng ba tswa kwa Germany ba se mmogo ka dingwaga tsa 1930, go leka go tila dipolao tsa Nazi ka rraagwemogolo mo lotlhakoreng lwa ga mmaagwe, mmagwemogolo mo lotlhakoreng lwa ga rragwe e ne e le BaJuta.[13]

Go ne go dumelwa fa Zille e le setlogolwana sa motaki wa kwa Berlin Heinrich Zille. O file dikai tse di tsamaelanang le se ka ga ene mo ditsong mme a di boela morago mo bukeng ya botshelo jwa gagwe e a e gatisitseng ka 2016[14]. Moitseanape wa losika wa kwa Berlin Martina Rhode o ne a kwadile pele gore go na le tlhakatlhakano mo makwalong a ga malomaagwe Heinrich gareng ga batho ba leina le le tshwanang mme ba tsholetswe kwa mafelong a a farologaneng le malatsi a bone a botsalo a farologana.[15]

Mmaagwe e ne e le moithaopi mo ofising ya Black Sash.[16] Fa lolwapa lwa gagwe lo nna kwa Rivonia, o ne a ithuta kwa Johannesburg kwa sekolong sa St. Mary's, Waverley, sengwe sa dikolo tse di ikemetseng tsa toropo eo.[17] O tsene sekolo kwa University of the Witwatersrand, kwa a neng a aloga ka Bachelor of Arts Degree. Ka ngwaga wa 1969, o ne a nna leloko la Young Progressives, lekgotla  la banana la phathi e e gololesegileng ebile e le kgatlhanong le puso ya tlhaolele ya Progressive Party.[18]

Bobegadikgang jwa sepolotiki

[fetola | Fetola Motswedi]

Zille o simolotse tiro ya gagwe e le mmega dikgang wa pampiri ya dikgang ya Rand Daily Mail ka 1974.[19] Ka Lwetse 1977, tona wa Aforika Borwa wa tshiamo le sepodise J.T Kruger o ne a itsise fa molwela ditshwanelo kgatlhanong le puso ya tlhaolele Steve Biko a tlhokafetse kwa kgolegelong e le ka ntlha ya go nna sebaka se seleele a gana go ja. Zille le morulaganyi Allister Sparks ba ne ba dumela gore polelo ya ga Kruger ke go leka go fitlha sengwe, Zille o ne a kgobokanya bosupi jo bo lekaneng jwa se morago ga go batla le go buisana le dingaka tse di amegang mo tshekong eo.[7]

Morago ga kgatiso ya polelo e e neng e filwe setlhogo sa "ga go na sesupo sa go gana go ja - dingaka tsa ga Biko", tona Kruger o ne a tshosetsa go fedisa pampiri eo, Zille a tshosediwa botshelo.[7] Zille le Sparks ba ne ba emelwa kwa khanseleng ya bobegadikgang ya semolao ke mmueledi Sydney Kentridge. Bobedi boo ba ne ba bonwa molato wa go bega ba gobelela, pampiri eo e ne ya patelediwa go dira paakanyo. Kentridge morago o ne a thusa go rurifatsa bonnete jwa mafoko a ga Zille fa a emetse lolwapa loora Biko fa ba batlisisa ka loso lwa gagwe. Patlisiso e e ne ya upolola gore loso lwa ga Biko e ne e le ka ntlha ya go utlwa botlhoko mo tlhogong, mme ba ne ba retelelwa ke go itse gore ke mang o o bakileng seo.[20]

Zille le Allister Sparks ba ne ba ithola marapo kwa Rand Daily Mail, morago ga gore mong wa pampiri, Anglo American ba gwetlhe gore Sparks a emise go bua ka ditshwanelo tsa tekatekano tsa pampiri eo.[21]

Letsholo kgatlhanong le puso ya tlhaolele

[fetola | Fetola Motswedi]

Zille o ne a amega mo letsholong la Black Sasg ka dingwaga tsa 1980. O berekile mo makgotleng a kgaolo le a lefatshe, e ne e le mothusa modulasetilo wa letsholo la End Conscription kwa Kapa Bophirima. Ka nako eo, o ne a tshwarelwa go nna mo lefelong la ditlhopha a sa tshola teseletsk, a amogela nako ya go ya kgolelegelong e e neng e seegetswe kwa thoko. Zille le monna wa gagwe morago ba ne ba ntsha lolwapa lwa bone go nna botshabelo kwa balwela ditshwanelo ka nako ya seemo sa tshoganyetso ka 1986, o ne a patelediwa ka nakwana go iphitlha le ngwaba wa bone wa mosimane o a neng a le dingwaga di le pedi.[22]

Zille o ne tsaya karolo mo porojekeng ya Aforika Borwa  morago ga puso ya tlhaolele le komiti ya Kapa ya kagiso. Morago o ne a kgobolanya bosupi jwa komiti ya Goldstone e e neng e tlhotlhomisa maiteko a go tlhakatlhakanya Kapa Bophirima pele ga ditlhopho tsa 1994.[23][24]

Helen Zille

Tiro ya melao ya tiro

[fetola | Fetola Motswedi]

Zille o tlhamile lekgotla le le fa bogakolodi ka molao wa setshaba ka 1989, ka 1993 o ne a neelwa maemo a mookamedi wa ditlhabolo le tsa setshaba kwa University of Cape Town. Ka nako eo Zille e ne e le modulasetilo wa lekgotla le le okametseng Grove Primary School, ka 1996 o ne a etelela pele kwetlho kgatlhanong le molao wa puso o o iletsang makgotla a bookamedi dithata tsa go thapa babereki.[25]

Zille o ne a lalediwa ke Democratic Party (e e leng Democratic Alliance gompieno) go kwala molao wa thuto kwa Kapa Bophirima. Ka ngwaga wa 1999, o ne a nna leloko la palamente ya kgaolo ya Kapa Bophirima, e le mokhanselara wa thuto.[26]

Ka 2004, Zille o ne a nna leloko la palamente ka phathi ya DA. Mo DA o ne a tlhatloga maemo go nna mothusa modulasetilo le mmueledi wa phathi le wa thuto[27]

Mmatoropo

[fetola | Fetola Motswedi]

Ditlhopho tsa 2006 tsa mmasepala le ts di diragetseng morago

[fetola | Fetola Motswedi]
Mogwanto wa letsatsi la kgololesego ka 2011 kwa Solomon Mahlangu Freedom Square kwa Mamelodi

Mo ditlhophong tsa mmasepala tsa 2006, DA e ne ya nna yone phathi e nngwefela e tona kwa Kapa ka tlhopho ya 42.0%, e le kwa pele ga African National Congress (ANC). Zille o ne a tlhophiwa mmatoropo ka ditlhopho di le lekgolo le borataro go di le lekgolo le boraro ka Mopitlo a le lesome le botlhano ngwaga wa 2006, morago ga DA e sena go amogela kemo nokeng ya diphathi tse dingwe tse dipotlana.

Puso ya ga Zille ya diphathi tse dintsi e ne ya tsaya tshwetso ya go busetsa kwa morago go thapiwa ga ga Wallace Mgoqi o e neng e le mookamedi wa toropo ya Kapa, o setlha sa gagwe sa go thapiwa se neng se atolositswe ke mmatoropo o o tswang wa ANC, Nomaindiya Mfeketo. [28]Tshwetso ya ga Zille e ne ya dumalanwa ke kgotlatshekelo, e e neng ya atlhola gore go okediwa ga setlha sa ga Mgoqi ke mmatoropo wa pele go ne go se ka fa molaong.

Zille o ganeditswe a bo a gwetlhiwa ke ANC, Ka Lwetse 2006, mokhanselara wa kgaolo wa ANC Richard Dyantyi o ne a itsise fa a loga maano a go dirisa komiti go na le go dirisa tsamaiso ya mmatoropo/rratoropo. Go dira jaana go ne go tlaa fokotsa dithata tsa mmatoropo kgotsa rratoropo, phathi e e busang e ka se kgone go aba manno a a lesome mo komiting, ka jalo e ne e tlaa akaretsa tekatekano ya baemedi.[29] Dyanti le Zille ba ne ba dumalana go dirisa tsamaiso e e teng ya mmatoropo kgotsa rratoropo fa ANC e ka neelwa dikomit potlana tse pedi mo dikgaolong tse di laolwang ke ANC. Ka jalo kgang e ne ya rarabololwa jalo.[30]

Dikgwetlho

[fetola | Fetola Motswedi]

Maikaelelo a ga Zille fa e le mmatoropo a ne a akaretsa seabe sa Cape Town mo go tshwareng metshameko ya sejana sa lefatshe sa FIFA ka 2010, ga mmogo le go agiwa ga lobala lwa metshameko lwa Kapa, lo go neng go tshwarelwa metshameko ya kgwele ya dinao e robabobedi ka 2010.[31]

Matshwenyego magolo a ga Zille e ne e le tiriso botlhaswa ditagi kwa Kapa, bogolo jang crystal methamphetamine (tik). O ne a re go rotloediwe mafelo a go thusa go emisa ditagie madi a a tswang mo pusong go lwantsha tiriso ya ditagi, o ne a kopana le makgotla go bua ka kgang e.[32]

Zille o ne a gana mananeo a go akaretsa mapodisi a metro mo ditirelong tsa sepodisi ka kakaretso, are go dira jalo go tlaa fokotsa dithata tsa puso ya magae mme e tlogelele ramapodisi wa nako eo Jackie Selebi[33] taolo, o morago a neng a lebisiwa molato wa tshenyetso setshaba.[34]

Dikatlego

[fetola | Fetola Motswedi]

Bonno le go isa ditirelo kwa bathong

[fetola | Fetola Motswedi]

Le ntswa puso ya kgaolo e seng ya mo gae e neetswe maikarabelo a go fa batho matlo,[35] Zille o ne a re maiteko  a gagwe a mmasepala a go fetola manaane a bonno le go tokafatsa ditsamaiso tsa go rurifatsa, a letla le go fa batho matlo gore go oketsege go tswa kwa diketeng tse tharo ka ngwaga go tsena di le dikete di supa ka ngwaga ka 2006 go tsena 2008 mo pusong ya gagwe e le mmatoropo.[36]

Mo tsebeng ya setlhogo sa "ANC e rata lehuma eseng bahumanegi", e e gatisitsweng pele ga ditlhopho tsa 2009, Zille o ne supa fa go sena madi a a seegetsweng kwa thoko go tlhabolola mekhukhu mo tsamaisong ya ANC, fa ka 2007 puso ya gagwe e ne e beile madi a metsi, motlakase le kgopo leswe.[37]

Moeteledipele wa DA

[fetola | Fetola Motswedi]
Zille le moeteledipele wa DA wa Gauteng Janet Semple

Ditlhopho

[fetola | Fetola Motswedi]

Ka Mopitlo a le lesome le botlhano ngwaga wa 2007, Zille o ne ipaya ntlhopheng o o yang go tlhatlhama moeteledipele o o tswang wa DA,Tony Leon. E ne e le mmamoratwa go tswa kwa tshimologong, a na le kemo nokeng ya Kapa Bophirima, Gauteng, KwaZulu-Natal,Mpumalanga, Kapa Bokone, Free State le Kapa Botlhaba.[38] O ne a tlhophiwa e le moeteledipele o mosha ke bontsi ka Motsheganong a le malatsi a marataro ngwaga wa 2007. O ne a supa fa a tlaa etelela pele phathi kwa ntle ga palamente, fa a tswelela ka maemo a gagwe a mmatoropo wa Kapa.

Helen Zille le Patricia de Lille kwa bokopanong jwa DA ka 2010

Fa a nna moeteledipele wa DA, Zille o ne a gwetlha puso e e busang ka dikgang di le dintsi.[39]

Borukutlhi

[fetola | Fetola Motswedi]

Sengwe se se neng se tshwentse Zille e ne e le go tsibogela dipalo tsa borukutlhi jwa puso tse di neng di ntshitswe ka Phukwi 2007.[40] O ne a supa puso ka monwana are e atswa dirukutlhi ka go baya ba ba lebisitsweng melato kwa godimo mo lenaaneng la bone la bopalamente.[41] Zille o ne a re DA e tlaa busetsa makgotlana a tshireletso ya bana a South African Narcotics Bureau le Scorpions Unit, a otlhe a phatlhaladitsweng.[42]

Ka Phatwe 2008, Zille o ne a itsise dikakanyo tsa go oketsa palo ya mapodisi go nna dikete di le makgolo a mabedi le masome a matlhano, go thapa basekaseki ba sepodisi ba bangwe ba le dikete di le masome a mararo, go tlhabolola mananeo le tiriso ya botegeniki, le go fetola tsamaiso ya tshiamo. O ne a re lenaneo le lesha la phathi kgatlhanong le borukutlhi le tlaa akaretsa go nna teng ga letlole la batswasetlhabelo ba borukutlhi.[43]

Zille a gwanta kwa Mpumalanga pele ga ditlhopho tsa 2011 tsa mmasepala

Zille o ne a le kgatlhanong le  molao wa go fetola seemo sa botsogo, o o neng o letla go tsaya karolo ga puso mo maphateng a botsogo a a ikemetseng. O ne a re puso e tlaa senya tsamaiso. O ne a re go na le kgonagalo ya gore puso e ka kganela dikete tsa baitseanape ba botsogo.[44] Ene le phathi ya gagwe ya sepolotiki ba ne ba tla ka mogopolo o sele wa lenaneo la botsogo la go dira maphata a botsogo a puso gore a nne a a ikemetseng.[45] Molawana wa botsogo o ne wa nna molao ka 2013, o letla go tlhamiwa ga ofisi e ntsha ya go obamela dieelo tsa botsogo.[46]

Go ikemela ga molao

[fetola | Fetola Motswedi]

Fa a le moeteledipele wa DA, Zille o ne a botsa thata ka go ikemela ga molao mo Aforika Borwa, se se gwetlhiwa ke maitshwaro a tautona wa moatlhodi John Hlophe mo go lekeng go rotloetsa baatlhodi ba kgotlatshekelo ya molao motheo go sekamela mo lotlhakoreng lwa ga tautona Jacob Zuma. O ne a re go na le tlhaolele ya lotso le mmala mo go ba ba mo molaong, ebile a kgala seo ka mafoko.[47][48]

Ngangisano ya sepolotiki

[fetola | Fetola Motswedi]

Ka Seetebosigo 2008, o ne a gwetlha tautona wa ANC le ntlhopheng wa 2009 wa botautona, Jacob Zuma go ngangisana phatlhalatsa ka dikgang tsa boremelelo di le lesome di tshwana le tumalano ya dibetsa, go phatlaladiwa ga lekgotla la Scorpions, seemo sa kwa Zimbabwe, HIV/AIDS le molao wa pereko.[49] [50]Zuma o ne a gana go tsenelela.[51][52]

Letsholo kgatlhanong le tiriso botlhaswa ya ditagi le nnotagi

[fetola | Fetola Motswedi]

Maloko a robabobedi a setlhopha se se neng se bidiwa People's Anti Drug and Liquor Action Committee (PADLAC) se ne sa tshwarwa ka Lwetse 2007 kwa ntle ga ofisi ya mapodisi ya Mitchell's plain. Zille o ne a tshwarwa fa a etetse ofisi eo go tlhotlhomisa. Setlhopha seo se ne se anamisa dipampitshana mo letsholong kgatlhanong le tiriso botlhaswa ya nnotagi le ditagi kwa Kapa. Mapodisi a ne a re o eme nokeng ditlhopha tsa ditlhola tse di kgatlhanong le tiriso ditagi. O ne a iponagatsa fa pele ga ga mmakasetarata beke eo go bo a fapaane le molao wa go kgobokana. Zille o ne a solofetswe go sekisa tona wa sepodisi go mo tshwara e se ka fa tsamaisong.[53] Zille o ne a ya kgotlatshekelong ya mmakaseteraka le batho ba bangwe ba le lesome ba ba neng ba tshwerwe le ene.[54]

Ka Lwetse a le malatsi a le masome mararo ngwaga wa 2007, go ne ga begiwa fa metswedi ya botlhale, ba ba neng ba sa itumelela leano la ANC la go phutlhamisa makgotla a puso go direla ANC, ba ne ba neetse Zille mafoko a gore makgotla a a nang le dibetsa a tlhasetse PADLAC ka maikaelelo a go bolaya moeteledipele wa kganetso.[55] Ka Phalane 2007, Zille o ne a seka a bonwa molato melatong yotlhe e e neng e tsisitswe fa pele ga ga mmakaseterata ka go ne gotwe tsheko kgatlhanong le ene le basekisiwa ba bangwe ba robabongwe, ga e ka ke ya atlega. Zille o ne a boelela maikaelelo a gagwe a go sekisa sepodisi sa Kapa Bophirima go mo tshwara e se ka fa tsamaisong.[56]

Ka Mopitlo 2008, Helen Zille o ne a isa letsholo la gagwe la go nna kgatlhanong le ditagi kwa Johannesburg, a eteletse pele mogwanto. Ba ba neng ba gwanta ba ne ba apere dikipa tsa DA, tse di kwadilweng molaetsa wa ganang ditagi lo boloke matshelo a bana ba rona.[57]

Ga go a tlhatswega gore a ditiro tsa ga Zille di nnile le seabe sepe mo mathateng a borukutlhi le tiriso botlhaswa ya ditagi kwa Kapa Bophirima.[58][59] Dipalo tse disha tsa borukutlhi di ne di supa fa Kapa Bophirima e itemogetse 34% ya borukutlhi jo bo amanang le ditagi kwa Aforika Borwa.[60]

United Nations

[fetola | Fetola Motswedi]

Ka Moranang 2008, Zille o ne a kopiwa go buisa lekgotla la United Nations kwa toropokgolo New York ka palobatho le tlhabololo, a dirisa kitso ya gagwe le tse a di ithutileng fa a le mmatoropo wa Kapa.[61]

Zille ke moema nokeng wa letsholo la go tlhamiwa ga United Nations Parliamentary Assembly, lekgotla le le lwelang go tlhabololwa ga puso ya batho ka batho ga United Nations; o dumela gore go botlhokwa ka go tlaa netefatsa gore banni ba mo gae ba mafatshe otlhe ba ikutlwa ba amana le UN le mananeo a yone.[62]

Seetsele ya mmatoropo sa mafatshefatshe

[fetola | Fetola Motswedi]

Zille e ne e le mofenyi wa seetsele sa 2008 sa mafatshefatshe sa mmatoropo ka Phalane 2008, go tswa mo go bo mmatoropo le boratoropo ba le makgolo a ferabobedi le masome a mabedi a bommatoropo ba ba neng ba tlhophilwe.[63][64]  ANC e ne ya dirisa bontsi jwa yone mo palamenteng go kganela tshutiso ya go lemoga katlego ya ga Zille ga DA, mo go fenyeng seetsele seo.[65]

Go ithola marapo e le moeteledipele wa phathi

[fetola | Fetola Motswedi]

Ka Moranang 2015, Zille o ne a itsise fa a tlaa seke a emele ditlhopho gape e le moeteledipele wa phathi.[66]

Moeteledipele wa Kapa Bophirima

[fetola | Fetola Motswedi]

Ditlhopho tsa 2009

[fetola | Fetola Motswedi]
Zille a bua ka 2010

Ditlhopho tsa lefatshe tsa 2009 di ne tsa fa Zille sebaka sa gagwe sa ntlha sa go phadisana e le moeteledipele wa DA. O ne a tlhophilwe e le ntlhopheng wa moeteledipele wa Kapa Bophirima, phathi ya gagwe ya atlega ka go fenya 51.46% ya tlhopho ya kgaolo eo. Zille o ne a tlhomamisiwa e le moeteledipele, a tlhatlhamiwa ke Dan Plato mo maemong a mmatoropo. DA e ne ya itshwarelela mo go nneng phathi ya kganetso ya semmuso, e fenya 16.66% ya tlhopho, e oketsa manno a yone mo palamenteng go nna masome a robabobedi.[67][68]

Kgotlhang le Jacob Zuma

[fetola | Fetola Motswedi]
Zille kwa pegong ya seemo sa lefatshe ka 2011

Ka Motsheganong 2009, morago ga go tlhophiwa e le moeteledipele, Zille o ne a kwalela pampiri ya dikgang ya Argus lokwalo lo lo neng lwa kopiwa ka phoso ke mmueledi wa gagwe go lo romela kwa pampiring ya Sowetan.[69] Fa a tsibogela go kgalwa ke ditlhopha tse di lwelang bong le ANC ka matona a gagwe a e leng borre fela,Zille o ne a kwala mo lokwalong loo gore ANC ga ise ke e etelelwe pele ke mosadi, le gore baeteledipele ba yone ba dira dikai tse di sa nnang sentle mo dikganngnyeng tsa bong. O ne a inola mafoko a ga tautona Jacob Zuma a a gobelelang bong, a mo supa ka monwana a re ga a rate basadi ebile a mo kgalela go baya basadi ba gagwe mo kotsing ya go tsenwa ke mogare wa HIV ka go tlhakanela dikobo le mme o o nang le mogare oo. Zuma, o o nyetseng lefufa, o ne a dumalane mo tshekong ya gagwe ya tiriso dikgoka mo tlhakanelong dikobo gore o ne a itse gore mosadi o a neng a tlhakakanetse dikobo le ene o na le mogare wa HIV.[70]

Neelano semmuso ya maduo a patlisiso ya komiti ya Khayelitsha, a neelwa moeteledipele wa Kapa Bophirima Hellen Zille

Go kgala ditiro tsa ga Zuma ga ga Zille go ne ga dirisiwa ke pampiri ya Sowetan e le polelo e e kwa pele ga pampiri ka setlhogo sa "Zuma, kotsi ya AIDS". Pampiri e, e ne ya supa fa Zille a ne a dira tlhaselo e e gakgamatsang mo go Zuma.[71] Se se ne sa dira gore Zille a tlhaselwe ke ANC le bapati ba yone. Lekgotla la banana la ANC le ne la re Zille o na le tlhaolele ya lotso le mmala, le gore matona a gagwe a borre fela ke baratani ba gagwe. Se ka se ne se sena bosupi, se ne sa šhakgatsa DA, e e neng ya buisana le babueledi ba molao go kwadisa tsheko.[72] Lekgotla la Umkhonto we Sizwe la sesole le ne la gatelela se se builweng ke lekgotla la banana, la bo la tsibosa gore le tlaa simolodisa lenaneo la sepolotiki le le supang ka Kapa Bophirima a sa laolesege.[73] ANC le yone e ne ya kgala Zille, mme ya ikgogela morago mo ditshwaelong tsa lekgotla la yone la banana, e supa fa seo e le matlhabisa ditlhong.[74] Fa a tsiboga, Zille o ne a re kgotlhang eo e supa maemo a Aforika Borwa mo dikganngyeng tsa bong.[75]

Go lwela lefatshe

[fetola | Fetola Motswedi]

Ka Motsheganong 2009, Zille o ne a supa ANC ka monwana a re e utswa dilwana tsa lefatshe. O ne a bua ka go isa lefatshe la di heketara di le sekete tsa lefatshe la kgaolo kwa Kapa Bophirima go nna la lekgotla la puso. Phetolo e e ne ya bewa monwana ke moeteledipele wa pele Lynne Brown ka Moranang a le masome mabedi le motso ngwaga wa 2009, letsatsi pele ga ditlhopho tsa lefatshe. Zille o ne a re tumalano e, e dirilwe mo sephiring, go na le mabaka a a sa itsagaleng. ANC e ne ya fetola ka gore tumalano eo e ne e beilwe fa pele ga palamente makgetho a le mantsi mo dingwageng ebile ga go na sepe se se belaetsang ka yone.[76] Morago Zille o ne a re o tlaa gwetlha go sekasekiwa gape ga tumalano eo, le go e phatlalatsa, mme a bitse bokopano jwa puso,[77] mme kgang e e ne ya rarabololwa ka Firikgong 2010, fa tona wa ANC wa bonno, Tokyo Sexwale, a dumalana go busetsa lefatshe leo kwa kgaolong pele ga kgang e isiwa kgotlatshekelong.[78]

Ditlhopho tsa 2014 le go tlhophiwa gape.

[fetola | Fetola Motswedi]
Setshwantsho sa Democratic Alliance sa ga Patricia de Lille, Helen Zille le Lindiwe Mazibuko ka 2011

Pele ga ditlhopho tsa 2014, ka 2013, Thembu King Dalindyebo o ne a nna leloko la DA fa a sekela melato e mentsi, selo se se neng se bonwa ke bangwe e le tseka ya go utswa batlhophi ga DA.[79][80] Fa a botsisiwa ka boloko,Zille o ne a re ga go na maloko a mangwe a a tshwanetseng go sekisiwa, le gore molaomotheo wa DA o tlhoka gore boloko jwa ga Dalindyebo bo emisiwe fa ikuelo ya gagwe e ka retela.[81] Ka Phalane 2015, boloko jwa ga Dalindyebo bo ne jwa emisiwa.[82]

Morago ga ditlhopho tsa 2014, DA e ne ya fenya 59.38%ya tlhopho le manno a le masome mabedi le borataro kwa Kapa Bophirima, koketsego ya 3.25%. Ka fa tlase ga boeteledipele jwa gagwe, phathi e ne ya fenya manno a le masome a robabobedi le borobabongwe kwa palamenteng le 22.23% ya tlhopho ya lefatshe lotlhe. Zille o ne a tlhomamisiwa mo setlheng sa bobedi ka Motsheganong a le masome mabedi le borataro ka ditalama di le masome mabedi le borataro go tswa mo go di le masome a mane le bobedi, o a neng a eme kgatlhanong le ene e le Marius Fransman wa ANC.[83]

Motlhatlhami wa gagwe e le moeteledipele

[fetola | Fetola Motswedi]

Ka Lwetse 2018,Democratic Alliance e ne ya itsise fa e tlhophile Alan Winde go nna ntlhopheng wa moeteledipele wa Kapa Bophirima wa phathi eo mo ditlhophong tsa lefatshe tsa 2019. Bo ntlhopheng ba bangwe ba ba neng ba emetse maemo ao e ne e le Fazloodien Abrahams, Bonginkosi Madikizela, David Maynier, Kelly Baloyi, Jacobus MacFarlane le Michael Mack.[84] Zille o ne a kganetswe go phadisanela setlha sa boraro sa boeteledipele ka molaomotheo wa Aforika Borwa ga o letle gore moeteledipele o ka bereka ditlha di feta bobedi di tlhomagane.[85][86] Morago ga ditlhopho tsa Motsheganong 2019, Democratic Alliance e ne ya tswelela e ntse e na le palo e ntsi kwa palamenteng ya kgaolo ya Kapa Bophirima. Zille o dule mo maemong ao ka Motsheganong a le masome mabedi le bobedi ngwaga wa 2019.[87][88]

Tiro ya gagwe morago

[fetola | Fetola Motswedi]

Go nna leloko la IRR

[fetola | Fetola Motswedi]
Bokopano jwa bobega dikgang go itsisiwe Hellen Zille e le modulasetilo o mosha wa khansele

Morago ga go tlogela tiro ya boeteledipele ka Motsheganong 2019, go ne ga bolelwa ka Phukwi 2019, gore o berekela South African Institute of Race Relations (SAIRR) e le mosekaseki wa melao. SAIRR e ne ya bua jaana ka nako ya kitsiso eo: go bereka mmogo ga ga Ms Zille le IRR go tsisa mantswe a mabedi a a kwa godimo a ba ba batlang phetogo mo Aforika Borwa.[89][90] Lekgotla leo le be la gatisa kgaolo e e manganga ma Lwetse 2019,e re Maimane a kobiwe jaaka moeteledipele wa DA, a tlhatlhamiwe ke Alan Winde. Matona a DA a ne a emela kgakala le mafoko a, le ntse Zille ene a ne a dumalana le one.[91] O ne a seegela kwa thoko tiro ya gagwe kwa IRR ka Phalane 2019.[92][93]

Tee le Helen

[fetola | Fetola Motswedi]

Zille o ne a tlhama sekhutlwana sa gagwe sa dipuisano se se bidiwang tee le Helen, ka Phatwe 2019 ka maikaelelo a go buisana le batho ba ba sa dumalaneng le maikutlo a gagwe ka tsa sepolotiki. Sekhutlwana se se gasiwa mo Youtube, iTunes le Spotify. Moeng wa ntlha mo sekhutlwaneng seo e ne e le mokwaledi wa pele wa Business Day Peter Bruce. Ba bangwe ba ba kileng ba nna baeng mo sekhutlwaneng seo ba akaretsa Ferial Haffajee, Max du Preez le Adam Habib. Zille o ne a leka go batla moeteledipele wa EFF Julius Malema, mme o ne a gana taletso.[94][95][96]

Modulasetilo wa khansele

[fetola | Fetola Motswedi]

Zille o ne a tlhophilwe go nna modukasetilo wa khansele wa DA ka Phalane 2019 morago ga go ithola marapo ga ga James Selfe. Maemo ao a tshwana le a mokwaledi-mogolo mo moalong wa phathi. Zille o ne a itsise ka go ema ga gagwe morago ga go tlhalosa phathi are e mo dipharagobeng ebile e mo bothateng jwa sepolotiki morago ga kwelo tlase ya ntlha ya ditlhopho mo ditsong tsa phathi.[97][98][99][100] O ne a tlhophiwa gape mo maemong ao ka Moranang 2023.[101]

Letsholo la go emela maemo a mmatoropo wa Johannesburg ka 2025

[fetola | Fetola Motswedi]

Ka Seetebosigo 2025, Zille o ne a itsise fa a akanya go emela maemo a mmatoropo wa Johannesburg. O ne a re o tlaa tsaya tshwetso pele ga Seetebosigo a le lesome le botlhano ngwaga wa 2025, letsatsi le e neng e le lone le le beilweng gore bontlhopheng ba bo ba setse ba ikwadisitse.[102]

Democratic Alliance, e Zille e leng modulasetilo wa khansele ka yone, e tshegeditse maemo a mmatoropo wa Joburg gabedi; ka Firikgong 2023, morago ga Mpho Phalatse sena go nna mo maemong ao ngwaga o le mongwe. Makhanselara a DA a loga maano a go lwela maemo ao.

Zille o supile go tlhoka go itumelela ka fa toropokgolo Johannesburg e ntseng e tsamaisiwa ka teng mo dingwageng tse di sa tswang go feta, are go tlaa tsaya dingwaga di feta botlhano go fetola toropo. O ne a re Johannesburg e ko morago ka dikago tsa dibilione di le makgolo a mabedi, le madi a dibilione di le masome a robabobedi le borataro. O ne a re babereki ba toropokgolo eo ba oketsegile ka 86% fa e sale ka 2010. O ne a re o ka kgona tiro eo, ebile o ka nna mmatoropo wa tlhwatlhwa wa Johannesburg ka a na le maitemogelo a nako ya fa a le mmatoropo wa Kapa, a fetola toropo eo ka nako ya fa go phutlhama ga toropo go ne go ngosela ka 2006, ga mmogo le maitemogelo a gagwe fa e le moeteledipele wa kgaolo ya Kapa Bophirima.[102]

Toropo ya Kapa e amogetse dikakgolo tse dintsi go bo e na le tsamaiso e e itshetletseng, mme puso ya yone e itemogetse go supiwa ka monwana gote e busiwa ke batho basweu fela. Mosekaseki mogolo wa Aforika Borwa o rile ke yone e e gaisang mo go tsamaisiweng sentle mo lefatsheng leo dingwaga di le tharo di tlhomagana, ka 2025.[103] Palo e ntsi ya go ngongorega ka tlhaolele ya lotso le mmala mo dikgaolo tsotlhe kwa Aforika Borwa, e tswa kwa Kapa Bophirima. Ba ba kgatlhanong ba re tsamaiso ya Kapa e itebagantse thata le batho basweu, mme e itlhokomolositse batho bantsho.[104][105][106]

Zille o ne a re fa a le mmatoropo o tlaa itebaganya le netefatsa go itshetlela ga itsholelo le madi a Joburg, le go busetsa ditirelo tsa setshaba mo maemong a a siameng, le dikitso tsa khansele ya Johannesburg, le go thapa batho mo maemong a tlhwatlhwa, ke tsone boremelelo jwa go tlhabolola Joburg.[107]

O ne a tswelela ka gore go baakanya Johannesburg go tlaa tlhoka gore setshaba sotlhe se tseye karolo, le gore batho ke bapati ba botlhokwa mo tsamaisong eo. Tsholofelo ya gagwe ke gore banni ba toropo ba tlaa tswelela ba nna mo go yone go thusa go e baakanya, le gore ba ba fudugetseng kwa moseja le bone ba tlaa boela gae go dira jalo.[107]

Dipelaelo tsa tlhaolele ya lotso le mmala

[fetola | Fetola Motswedi]

Ka Motsheganong 2019, Zille o ne a kopiwa go ikopa maitshwarelo ka tshwaelo e mo go yone a neng a re go nna mo tshiamelong ga batho bantsho go tewa go utswa le go tlhophiwa gape. Zille o ne a kwala jaana mo maranyaneng a twitter: "Go a makatsa. Batho ba ka taboga letsatsi lotlhe ba akaretsa ka lotso la palo potlana fela mo lefatsheng ka go seegela kwa thoko batho basweu, mme fa o ba utlwisa se ba se dirileng, loapi lo a wa. Ga ke tle go nna maphata mabedi". Zille o ne a tswelela ka gore o tlhabisiwa ditlhong ke go akaretsa gaa Aforika Borwa fa ba bua la batho basweu. O ne a re bosweu ke lefoko la morogano le le dirisiwang go kgapela kwa thoko.[108]

Zille o ne a kgaletswe go bitsa seopedi Simphiwe Dana motho montsho o o atlegileng.[109]

Ditshwaelo tsa 2008 tsa kilo ya batswakwa.

[fetola | Fetola Motswedi]

Phathi ya DA le mmatoropo wa yone wa nako eo Helen Zille ba ne ba amogela kgalo ka tsibogo ya bone ya ditlhaselo tsa batswakwa ka 2008 kwa Kapa.[110][111] Tona wa madi, Trevor Manuel o ne a supa Zille ka monwana go bo a butswela molelo ka go bua kgatlhanong le tiriso ditagi ya batswakwa fa a etetse kwa Mitchell's Plain. Zille o ne a fetola ka gore ga a inolwa sentle, a gwetlha Manuel go bala mafoko a gagwe mo dipampiring tsa dikgang.[112] Zille gape o supile ANC ka monwana a re e dirile ngwao ya go ikaega ka puso, e e tlhaelang go tlhabologa ga itsholelo mo go bakang letlhoo la batswakwa.[113]

Go diriwa molato ga go anamisa mogare wa HIV ka bomo mo bapating ba le bantsi

[fetola | Fetola Motswedi]

Fa a buisa bokopano jwa botsogo jo bo neng bo tshwerwe ke lephata la botsogo kwa Kapa Bophirima,Zille o ne a re banna ba ba itseng gore ba na le mogare wa HIV, mme ba gana go dirisa sekausu gape ba na le bapati ba bantsi, ba tshwanetse go atlholelwa go leka go bolaya motho, le go fetola go itebaganya le kalafi ya malwetsi a a kgonang go thibelwa go itebaganngwe le a a sa kgoneng go thibelwa. Balweladitshwanelo bangwe ba AIDS ba ne ba tsibosa ka tshwaelo eo ba re e botlhaswa ebile e latlha batho.[114] Gareng ga ba ba neng ba kgala maemo a ga Zille e ne e le moithuti wa molaomotheo Pierre de Vos[115] le molweladitshwanelo wa AIDS le mookamedi wa Section 27,Mark Heywood.[114][116]

Batshabi go tswa kwa Kapa Botlhaba

[fetola | Fetola Motswedi]

Ka 2012, Zille o ne a nna mo mangangeng morago ga gore a kwale mo maranyaneng a tweeter are: "Fa thuto ya Kapa Botlhaba e phutlhame, Kapa Bophirima o agile dikolo di le masome a mararo - tse di masome mabedi le bobedi di le disha, di robabobedi di beeletsa tse nne tsa batshabi ba Kapa Botlhaba. Dikolo di le masome mabedi le borataro di santse di tla."[117]

Mafoko a gagwe a ne sala morago mogwanto kwa Grabouw ka go tlala ga sekolo sengwe mo gae. ANC e ne ya re go bitsa baithuti ba Kapa Botlhaba ba ba tletseng kwa dikolong tsa Kapa Bophirima batshabi, ga se setho.[118]

Zille morago o ne a ikopa maitshwarelo a re o ikotlhaela mafoko ao. A ikotlhaya ka mafoko a gagwe a me a sa ree jalo. O ne a re se a neng a leka go se supa ke se tona wa thuto go tswa kwa moding Angie Motshekga a se bitsang polelo e e tshosang mo thutong kwa Kapa Botlhaba.[119]

Kopano e e retetseng le Agang

[fetola | Fetola Motswedi]

Jaaka moeteledipele wa DA,Zille o ne a okametse maiteko a a retetseng a go kopana le phathi ya kganetso ya Agang,[120] e ka nako eo e neng e eteletswe pele ke Mamphela Ramphele. Morago ga go itsise ka kopano eo, le Zille a sena go atla Ramphele mo go tumileng kwa bokopanong jwa metswedi ya dikgang, bokopabong bo ne jwa phutlhama morago ga malatsi a matlhano fa DA e ne e sa kgone go dumalana la go ya pele le Agang: o ne a batla go tswelela e le moeteledipele wa Agang fa a ntse a emetse botautona jwa DA, mme Zille o ne a mmolelela gore seo ga se ka fa molaong.[121][122] ANC e ne ya re diphathi tse di tswang kwa ntle di ntshetsa kopano eo madi.[123]

Manganga a bokolone go tswa mo loetong lwa Singapore le Japan

[fetola | Fetola Motswedi]

Ka Mopitlo 2017, morago ga loeto lwa Singapore le Japan lo lo lopileng dikete di le makgolo a marataro batho ba le batlhano,Zille o ne a tshwaela mo maranyaneng a twitter are "ba ba reng boswa jwa bokolone ke jo bo sa siamang fela, akanyang ka molao wa rona o o ikemetseng, ditsela, metsi jalo jalo".[124][125] Tshakgalo e e neng ya dala morago e ne ya baka dikgalemo mo phathing. Zille o ne a sekasekelwa ditshwaelo tsa gagwe ka boswa jwa bokolone ke komiti ya ditshwanelo tsa setho go bo go na le kgonagalo ya gore o  tlodile tlotla ya setho.[126]

Go kgalwa le kgalemo

[fetola | Fetola Motswedi]

Morago ga gore go te o sireletsa bokolone, Zille o ne a re mafoko a gagwe ga a tlhaloganngwa[126], mme gape a ikopa maitshwarelo ka mafoko a a neng a a kwadile mo twitter a a ka tswang a utlwetse ekete a mo lotlhakoreng lwa bokolone. A ne a sa nna jalo.[125]

Mo go ba baneng ba sa dumalane le ene ke maloko a mangwe a DA, a tshwana le Mbali Ntuli, o a neng a re bokolone ga bo a siama fela botlhe,[125] o le ene a kileng a kgalemelelwa ka 2017, go rata tshwaelo mo Facebook ka Morule 2016 e e neng e re Zille o tlhaola batho ka lotso le mmala;[127] Phumzile van Damme, o a neng a re ga go na sepe ka bokolone se go ka tweng se siame kgotsa se siametse ma Aforika; le moeteledipele wa phathi Mmusi Maimane, o a neng a re bokolone, jaaka puso ya tlhaolele, e ne e le tsamaiso ya kgatelelo. Ga e ka ke jwa nna le mabaka,[128] mme gape morago are Zille ga a na tlhaolele[129] le gore o lole kgatlhanong le kgatelelo. [130]Mopalamente wa DA Ghaleb Cachalia o ne a le mo lotlhakoreng lwa ga Zille are o ne a na le dikakanyo tse di siameng. O ne a dumalana le ene gore bokolone ga se gore ga bo a siama botlhe, are bontsi jwa bo ramatlhale ba akaretsa Chinua Achebe, Ali Mazrui, Godfrey Mwakikagile le Manmohan Singh, ba buile mafoko a a tshwanang.[131][132]

Diphathi tsa ANC le Economic Freedom Fighters tsotlhe di ne tsa re Zille a ntshiwe mo maemong a gagwe jaaka moeteledipele wa Kapa Bophirima.[133]

Ka ntlha ya ditshwaelo tsa gagwe mo maranyaneng, Zille o ne a isiwa komiting ya DA ya molao, go kgalemelelwa[128] go diga serodumo sa phathi le go e senya leina.[130][134] Morago ga dikgang tseo,Zille o ne a tswelela ka gore le Nelson Mandela o ne a dumela se se tshwanang le sa gagwe ka bokolone.[135][136] Go tswelela a itshwarelela ka ditshwaelo tsa gagwe go ne ga baka kgotlhang mo teng ga makgotla a Democratic Alliance, ebile go bonwa e le go nyatsa moeteledipele Maimane.[137] Maimane o ne a re melato ya ga Zille ga se ya twitter fela, e akaretsa metseletsele ya ditshwaelo tse di rurifaditseng le go oketsa se tshwaelo ya ntlha e neng e se bua. Mekwalo ya gagwe e e tsileng morago, e mo go yone a neng a itsetsepela ka mafoko a gagwe[138], e ne ya senya botsalano le Maimane le go gaisa.[134][139][140]

Ditlhwatlhwa

[fetola | Fetola Motswedi]

Ka Moranang 2017, Zille o ne a kgalelwa loeto lwa gagwe lwa Singapore, lo lo neng lo bonwa lo turile ka tlhwatlhwa ya sedikadike sa diranta. Go ya ka mmueledi wa ga Zille, dikete di le makgolo a marataro, masome a mararo le borataro e ne e le ditlhwatlhwa tsa mosepele, dikete di le makgolo a matlhano e ne e le tsa dikgwebo. Go ya ka mmueledi, loeto loo, lo lo neng lo akaretsa loeto go ya Japan, lo ne lo ikaeletswe go nonotsha dipeeletso tsa Asia mo dijong tsa halaal, le go rotloetsa bojanala jwa Kapa Bophirima kwa kgaolong eo.[138] Zille o ne a re o ne a ile a sena mothusi go leka go fokotsa madi a loeto.[141]

Ditshwaelo tsa twitter tsa puso ya tlhaolele

[fetola | Fetola Motswedi]

Ka Seetebosigo a ya fifing ngwaga wa 2020, Zille o ne a tshwaela mo twitter are "go na le melao e mentsi ya tlhaolele ya lotso le mmala gompieno go gaisa ka nako ya puso ya tlhaolele". O ne a kwala gape are fa e ne e se ka tautona wa pele F.W de Klerk go tsaya tshwetso ya go phatlalatsa puso ya tlhaolele, ANC e ka bo e ntse e le mo dipharagobeng tsa dikampa tsa yone tsa kgololesego le go lwantshana ka ANC e ne e sena kgotlhang epe ya dibetsa e e ka buang ka yone.[142] John Steenhuisen, moeteledipele wa nakwana wa DA ka nako eo, o ne a intsha mo ditshwaelong tsa ga Zille,[143] komiti ya DA ya molao e ne ya simolola tlhotlhomiso ya ditshwaelo tsa gagwe.[144]

Dr Duncan Du Bois, moitseanape wa ditso le mosekaseki wa sepolotiki, o ne a ema nokeng mafoko a ga Zille. O ne a re, go ya ka tshekatsheko ya ga James Myburgh,[145] puso ya tlhaolele e fetisitse melao e le masome matlhano le borobabongwe ya lotso le mmala mo dingwageng di le masome a supa, fa puso ya morago ga tlhaolele e fetisitse melao e le masome a robabongwe mo dingwageng di le masome a mabedi le botlhano.[146] Mosekaseki wa sepolotiki James Myburgh o ne a re ditshwaelo tsa ga Hellen Zille di ka tswa di oketsa mme ga di phoso. Tshekatsheko ya ga Myburgh le fa go ntse jalo e ne e akaretsa melao ya morago ga puso ya tlhaolele e e neng e pateletsa go nna le kemedi ya ditso le mebala yotlhe mo makgotleng, mme e sa akaretsa melao ya nako ya puso ya tlhaolele e e neng e itebagantse le Bantustans.[145][147]

Magatwe a go thapa ka losika

[fetola | Fetola Motswedi]

Fa Zille e le moeteledipele, mopalamente Cameron Dugmore o ne a mo supa ka monwana are o thapa babereki ka losika, a re o dirisitse dithata tsa gagwe jaaka moeteledipele go lwela gore lephata la thuto le fe ngwana wa gagwe wa mosimane Paul Maree didirisiwa tse di rekilweng ka madi a lefatshe go lekeletsa maranyane a gagwe. Dugmore o ne a re morwae o ne a neetswe ditablets, a le mo letsholong la go tlhama kgwebo ya gagwe e e ikemetseng, le gore dikgwebo tse dingwe di ne di seegetswe kwa thoko mo tsamaisong eo. Dugmore o ne a isa kgang e kwa ofising ya mosireletsi go sekasekiwa a kopa ofisi ya peo molao ya Kapa Bophirima go sekaseka moetelepele go bo a tlodile melao.[148]

Botshelo jwa gagwe

[fetola | Fetola Motswedi]

Zille o ne a nyetswe ke Professor Johann Maree ka 1982, ba na le bana ba basimane ba le babedi. Ke leloko la kereke ya Rondebosch United kwa Cape Town.[149]

Dikgatiso

[fetola | Fetola Motswedi]
  • Zille, Helen (Phalane 2016). Not Without a Fight. Penguin Books. ISBN 9781776090426
  • Zille, Helen (Moranang 2021). #StayWoke: Go Broke:Why South Africa won't survive America's culture wars (and what you can do about it). E gatisitswe ka bo esi. ISBN 9798727953457
  1. "Zille". Collins English Dictionary. Retrieved 09 December 2025
  2. "Applause as Zille secures premiership". IOL. 6 May 2009. Retrieved 09 December 2025
  3. Zille leaves mayor's post Archived 30 May 2020 at the Wayback Machine Post. 30 April 2009
  4. "Earth Times: show/236972,worlds-best-mayor-helen-zille-says-award-a-boon-for-democracy.html". www.earthtimes.org. Archived from the original on 23 January 2021. Retrieved 09 December 2025
  5. "Helen Zille". Archived from the original on 14 June 2012. Retrieved 09 December 2025
  6. "Profile: Helen Zille". BBC News. 15 April 2009. Retrieved 09 December 2025
  7. 1 2 3 "Steve Biko's legacy lives on – Zille".
  8. "Helen Zille Biography". Archived from the original on 2 August 2009.
  9. "Helen Zille joins the Institute of Race Relations as senior policy fellow". SowetanLIVE & Sunday World. Retrieved 09 December 2025
  10. Boonzaaier, Dawie (18 August 2019). "Zille wil Max takel – en almal kan luister". Netwerk24 (in Afrikaans). Retrieved 09 December 2025
  11. "Helen Zille wants to save South Africa, starting in Johannesburg". The Economist. ISSN 0013-0613. Retrieved 09 December 2025
  12. "Will Helen Zille Win Joburg Mayor Race? - eNCA". www.enca.com. 4 September 2025. Retrieved 09 December 2025
  13. Schneider, Moira. Zille’s Jewish roots strike a poignant note at book launch Archived 29 October 2019 at the Wayback Machine, South African Jewish Report, 23 November 2016. Retrieved on 09 December 2025
  14. Helen Zille: Not Without a Fight, Cape Town 2016, S. 19–20 (ISBN 978-1-77609-042-6).
  15. "Der Berliner Pinselheinrich (Heinrich Zille) – Brandenburg – Datenbank". db-brandenburg.de.
  16. "Cape Town Mayor Helen Zille questioned by an international audience". worldmayor.com. Retrieved 09 December 2025
  17. Bronkhorst, Quinton. "Most expensive schools in South Africa". businesstech.co.za. Retrieved 09 December 2025
  18. "Helen Zille on the liberal tradition". 13 November 2009. It is daunting to be speaking to the people who have mentored me politically since the day I joined the Young Progressives forty years ago
  19. "Who's Who: Mrs Helen Zille". Archived from the original on 2 August 2009.
  20. "Steve Biko: XI – The Verdict". Archived from the original on 23 May 2008.
  21. Bridgland, Fred (18 April 2009). "The Zille to weaken Zuma's grip". The Scotsman. Edinburgh. Archived from the original on 22 April 2009.
  22. "Helen Zille (St Mary's School 1962 to 1968)". Archived from the original on 14 September 2010.
  23. Ekerold, Chrissie (9 May 2011). "Zille has struggle credentials: iLIVE". TimesLIVE. Retrieved 09 December 2025
  24. "Not only ANC fought apartheid Zille". News24. 21 April 2013. Retrieved 09 December 2025
  25. "Redeploying teachers set for revival". Dispatch. 16 October 1997. Archived from the original on 11 January 2009.
  26. "Helen Zille (St Mary's School 1962 to 1968)". Archived from the original on 14 September 2010.
  27. Campbell-Gillies, Victoria, Lindeque, Mia. Major milestones in Helen Zille's career, Johannesburg, EWN, 12 April 2015. Retrieved on 09 December 2025
  28. "...the best Cape Town mayor in decades... ?". CapeInfo. April 2006. Archived from the original on 26 September 2007.
  29. "Leon says Mbeki behind plan to oust Zille". SABC News. 22 September 2006. Archived from the original on 26 October 2006. Retrieved 09 December 2025
  30. Maclennan, Ben (1 November 2006). "Zille keeps the reins in Cape Town". IOL. Archived from the original on 15 June 2006.
  31. "Helen Zille Speaks at the Cape Town World Cup 2010 Logo Launch in Cape Town". capetownmagazine.com. Retrieved 09 December 2025
  32. "Zille to meet with Lentegeur community". IOL. 22 June 2007. Archived from the original on 15 June 2006.
  33. Ensor, Linda (28 July 2007). "The battle for Metro cops". Business Day. Archived from the original on 11 January 2009. Retrieved 22 February 2008. According to her (Zille), Selebi was presiding over a police force that was steadily losing its ability to deliver on its mandate, and his control should not be extended.
  34. Adriaan, Basson (3 August 2010). "Selebi sentenced to 15 years". Mail & Guardian. Retrieved 09 December 2025. Former police chief Jackie Selebi was sentenced to 15 years' imprisonment by Judge Meyer Joffe in the South Gauteng High Court on Tuesday, who called him an "embarrassment to South Africa and the police"
  35. The role of Municipalities in the delivery of housing. Archived 28 July 2019 at the Wayback Machine, Knysna. Retrieved on 09 December 2025
  36. Zille, Helen (11 January 2009). "DA: Zille: Extract from a speech by the leader of the Democratic Alliance at Bela Bela in Limpopo (11/09/2009)". Retrieved 09 December 2025
  37. Zille, Helen. "ANC is pro-poverty not pro-poor".
  38. Majova 2007.
  39. Mbeki and Zille meet on range of issues, Mail & Guardian, 28 August 2007. Retrieved on 09 December 2025
  40. "'Bland' government ducking the facts — Zille". IOL. 7 July 2007. Archived from the original on 15 June 2006.
  41. "Zille: ANC rewards crime". 23 January 2009
  42. "Zille: Heroin easier to buy than hamburgers". 8 March 2008.
  43. "Conquering fear, commanding hope: the DA's criminal justice plan". Archived from the original on 13 June 2011.
  44. "South Africa: Zille Says Health Bill Will Drive Skills Away". allAfrica. 10 June 2008.
  45. "Let private sector run state hospitals — DA". IOL Online. 9 June 2008. Archived from the original on 15 June 2006.
  46. "National Health Amendment Act 12 of 2013". Archived from the original on 22 September 2015. Retrieved 09 December 2025
  47. Zille, Helen (13 June 2008). "ANC cultivating a 'compliant judiciary'". Moneyweb.
  48. "Hlophe rocks Zille's faith in judges". Sunday Times. 13 June 2008. Archived from the original on 11 January 2009.
  49. "Will Zuma debate against Zille?". IOL. 20 June 2008. Archived from the original on 15 June 2006.
  50. "Zille challenges Zuma to public debate". SABC. 20 June 2008.[permanent dead link]
  51. "Zuma refuses to meet with Zille". SABC. 25 June 2008. Archived from the original on 28 June 2008. Retrieved 09 December 2025
  52. "Zille reminds Zuma of statement". IOL. 25 June 2008. Archived from the original on 15 June 2006.
  53. "Another apartheid era arrest for Zille". Daily Dispatch. Archived from the original on 11 January 2009. Retrieved 09 December 2025
  54. "Zille in court". IOL. Retrieved 09 December 2025
  55. "Intelligence sources unhappy with ANC plans". Sunday Times. Retrieved 30 September 2007.[dead link]
  56. "SAfrica drops charges against opposition head Zille". Reuters. Retrieved 09 December 2025.[permanent dead link]
  57. "Zille leads Jo'burg anti-drugs march". Mail&Guardian. Retrieved 09 December 2025
  58. "Zille's 2015 SOPA thin on ways to tackle alcohol abuse". News24. 30 September 2015. Retrieved 09 December 2025
  59. Carmel Loggenberg (28 September 2015). "SABC News – W Cape authorities concerned about spike in crime rate:Monday 28 September 2015". Sabc.co.za. Archived from the original on 15 January 2016. Retrieved 09 December 2025
  60. Philani Nombembe. "SUNDAY TIMES – Western Cape awash with cheap tik, creating addicts who drive up crime". Timeslive.co.za. Retrieved 09 December 2025
  61. "Helen Zille to address the UN". iafrica. Archived from the original on 10 July 2012. Retrieved 09 December 2025
  62. "Statements". Campaign for a UN Parliamentary Assembly. Retrieved 09 December 2025
  63. "World Mayor 2008 The final shortlist". World Mayor. Retrieved 09 December 2025
  64. "Helen Zille, Mayor of Cape Town, wins the 2008 World Mayor Prize". World Mayor. 14 October 2008. Retrieved 09 December 2025
  65. "ANC blocks motion praising Zille's world mayor award". Politicsweb. 23 October 2008.
  66. Helen Zille bows out as DA leader | eNCA
  67. DA says Western Cape is theirs, Mail & Guardian, 23 April 2009. Retrieved on 09 December 2025
  68. Zille set to become Western Cape premier, Mail & Guardian, 27 April 2009. Retrieved on 09 December 2025
  69. "Zille shifts blame: Premier says aide was not meant to send letter". Archived from the original on 18 May 2009.
  70. "Zille in 'racist' Zuma HIV attack". BBC News. 12 May 2009. Retrieved 09 December 2025
  71. Anna Majavu. "Zuma an AIDS risk". Archived from the original on 15 May 2009.
  72. "MK veterans threaten Zille"[permanent dead link]
  73. "MK veterans threaten Zille".
  74. "ANC distances itself from ANCYL comments – Mantashe". www.politicsweb.co.za.
  75. "Helen Zille answers her critics – News & Analysis". www.politicsweb.co.za.
  76. Fingers pointed in Cape land row[permanent dead link] Voice of the Cape [dead link]
  77. 'Secret' ANC land deal illegal – Zille [dead link] Cape Argus. 23 May 2009 Archived copy at WebCite (1 February 2010).
  78. Cape land transfer dispute resolved Eyewitness News Archived 13 August 2010 at the Wayback Machine
  79. Evans, Sarah. "Dalindyebo: No ideology test for DA king". The M&G Online. Retrieved 09 December 2025
  80. Naude, Jason (23 July 2013). "Zille defends decision to embrace abathembu king". DispatchLIVE. Retrieved 09 December 2025
  81. Dodds, Craig (23 July 2013). "Zille defends king's DA membership". Independent Online. Retrieved 09 December 2025
  82. Hartleb, Thomas (1 October 2015). "DA cancels King Dalindyebo's membership". News24. Retrieved 09 December 2025
  83. Buick, Kirstin. Helen Zille re-elected Western Cape premier, News24, 21 May 2014. Retrieved on 09 December 2025
  84. "Premier candidates announced". Retrieved 09 December 2025
  85. Head, Tom.Breaking: Alan Winde revealed as the DA’s choice for Western Cape premier, The South African, 19 September 2018. Retrieved on 09 December 2025
  86. winds of change: MEC Alan Winde is DA W Cape premier candidate[permanent dead link]. Retrieved on 09 December 2025
  87. DA holds on to W Cape despite challenges[permanent dead link]. Retrieved on 09 December 2025
  88. DA wins Western Cape, though with reduced majority. Retrieved on 09 December 2025
  89. Mabuza, Ernest (28 July 2019). "Helen Zille joins the Institute of Race Relations". BusinessLIVE. Retrieved 09 December 2025
  90. Mabuza, Ernest (28 July 2019). "Helen Zille joins the Institute of Race Relations as senior policy fellow". TimesLIVE. Retrieved 09 December 2025
  91. Makinana, Andisiwe (2 October 2019). "Helen Zille defends IRR column calling for Alan Winde to replace Mmusi Maimane". TimesLIVE. Retrieved 09 December 2025
  92. "Update – Helen Zille suspends IRR fellowship following decision to contest for DA Federal Council chairperson position". News24. 4 October 2019. Retrieved 09 December 2025
  93. "Helen Zille to contest for top job at DA, suspends position at IRR". IOL. 4 October 2019. Retrieved 09 December 2025
  94. Nkanjeni, Unathi (27 August 2019). "Helen Zille is having tea and y'all are invited: What you need to know about her podcast". TimesLIVE. Retrieved 09 December 2025
  95. Mlambo, Sihle (1 October 2019). "Helen Zille invites Julius Malema for 'tea', Juju are you coming?". IOL. Retrieved 09 December 2025
  96. Ngcobo, Khanyisile (2 October 2019). "'I think you are lost': Malema responds to Helen Zille's 'tea' invite". IOL. Retrieved 09 December 2025
  97. Mailovich, Claudi (4 October 2019). "BREAKING NEWS: Helen Zille applies for top DA job". BusinessLIVE. Retrieved 09 December 2025
  98. "Zille 'available' to chair DA's Federal Council". eNCA. 4 October 2019. Archived from the original on 5 October 2019. Retrieved 09 December 2025
  99. Mokone, Thabo (4 October 2019). "Helen Zille to stand for top DA job". TimesLIVE. Retrieved 09 December 2025
  100. "Helen Zille elected DA Federal chairperson". eNCA. 20 October 2019. Archived from the original on 20 October 2019. Retrieved 09 December 2025
  101. "DA Leadership Election Results". Democratic Alliance. 3 April 2023.
  102. 1 2 Ferial Haffajee (9 June 2025). "Helen Zille eyes Joburg mayorship after DA's top picks decline post". Daily Maverick. Retrieved 09 December 2025
  103. Malcolm Libera (29 May 2025). "The best-run city in South Africa for three years in a row". BusinessTech. Retrieved 09 December 2025
  104. "Cape Town: The lives lost to DA neglect – GOOD - POLITICS | Politicsweb". www.politicsweb.co.za. Retrieved 09 December 2015
  105. "News". www.sahrc.org.za. Retrieved 09 December 2025
  106. Online, Central News (22 September 2025). "Mantashe: DA Governs Suburbs, Neglects Townships | Central News South Africa". Retrieved 09 December 2025
  107. 1 2 "Helen Zille reveals her plan to stop Johannesburg's collapse". BusinessTech. 10 June 2025. Retrieved 09 December 2025
  108. Nkanjeni, Unathi (27 December 2019). "7 times Helen Zille tweeted herself into hot water". SowetanLive. Retrieved 09 December 2025
  109. Smith, David (29 December 2011). "South Africa racism row breaks out on Twitter". The Guardian. ISSN 0261-3077. Retrieved 09 December 2025
  110. Kaplan, Kenneth (15 June 2008). "In Cape Town, hopes dim as progress lags". The Boston Globe. Archived from the original on 12 January 2012.
  111. "Shattered Myths: The xenophobic violence in South Africa". Pambazuka News. 3 July 2008. Archived from the original on 1 December 2008.
  112. "A revolution of rising expectations". Archived from the original on 22 July 2011.
  113. "Proactive Steps Needed to Quell Xenophobia: Zille". The Sowetan. 23 May 2008. Archived from the original on 30 May 2008.
  114. 1 2 "Zille targets men who don't use condoms – Cape Argus". IOL.co.za. 9 November 2011. Retrieved 09 December 2025
  115. Vos, Pierre De (10 November 2011). "Helen Zille, the HIV populist – Constitutionally Speaking". Constitutionallyspeaking.co.za. Retrieved 09 December 2025
  116. "Mark Heywood". Section 27. Retrieved 09 December 2025
  117. Top 3 Helen #Zille Controversies proven as Racist ( 1. HIV, Refugees and Colonialism ), The Edge Search. Retrieved on 09 December 2025
  118. "Tough lessons for Zille from refugee tweet debacle – Daily Maverick". dailymaverick.co.za. 4 April 2012.
  119. "Zille says sorry for 'refugee' tweet". www.iol.co.za.
  120. "Ramphele and Zille's brief DA marriage over | News | National | M&G". Mg.co.za. 2 February 2014. Retrieved 09 December 2025
  121. Setumo Stone; Khulekani Magubane (3 February 2014). "Zille, Ramphele provide their reasons for break-up". BDlive. Retrieved 09 December 2025
  122. South African Press Association (5 February 2014). "South Africa: Confusion Over DA-Agang Political Donor". allAfrica.com. Retrieved 09 December 2025
  123. eNCA. "Foreign influence in DA-Agang merger worries ANC". eNCA. Archived from the original on 3 October 2015. Retrieved 09 December 2025
  124. "x.com". X (formerly Twitter). Archived from the original on 11 December 2024. Retrieved 09 December 2025
  125. 1 2 3 Deklerk, Aphiwe (16 March 2017). "Colonialism wasn't all bad' says Helen Zille". The Herald Live. Retrieved 09 December 2025.
  126. 1 2 Sesant, Siyabonga (12 May 2017). "Zille gets served for 'colonialism' tweets". Independent Online. Retrieved 09 December 2025
  127. Cele, S’Thembile (21 May 2017). "Ntuli charge could put Maimane against Selfe". News24. Retrieved 09 December 2025
  128. 1 2 Deklerk, Aphiwe (16 March 2017). "Breaking: Zille faces disciplinary action from DA after controversial tweets". Times LIVE. Archived from the original on 16 March 2017. Retrieved 09 December 2025
  129. "Colonialism tweets lead to disciplinary". BBC News. 2 April 2017.
  130. 1 2 "Helen Zille receives her disciplinary charges". The Citizen. 12 April 2017. Retrieved 09 December 2025
  131. Cachalia, Ghaleb (30 March 2017). "Ghaleb Cachalia: Let all views be heard". Financial Mail. Archived from the original on 12 September 2017. Retrieved 09 December 2025
  132. Cachalia, Ghaleb (28 March 2017). "Let's give Helen Zille the benefit of the doubt". The Daily Maverick. Retrieved 09 December 2025
  133. "Outrage over Helen Zille's colonialism tweets". aljazeera.com. Retrieved 09 December 2025
  134. 1 2 Tandwa, Lizeka (17 May 2017). "Battle lines drawn between Maimane and Zille". The M&G Online. Retrieved 09 December 2025
  135. Zille, Helen (20 March 2017). "From the Inside: Lessons from Singapore". The Daily Maverick. Retrieved 09 December 2025
  136. Zille, Helen (28 March 2017). "From the Inside: A debate of urgent national importance". dailymaverick.co.za. Retrieved 09 December 2025
  137. Madia, Tshidi; Gallens, Mahlatse (23 March 2017). "Zille's 'dumb tweets' biggest headache for Maimane". News24. Retrieved 09 December 2025
  138. 1 2 Villette, Francesca (3 April 2017). "Suspend Zille over racism charges". Independent Online. Retrieved 09 December 2025
  139. Collins, Farren (8 May 2017). "Now Maimane lays into Zille over Sunday Times article". Business Live. Archived from the original on 25 October 2017. Retrieved 09 December 2025
  140. Pather, Ra'eesa (8 May 2017). "The Zille column Maimane didn't approve, and their deteriorating relationship". The M&G Online. Retrieved 09 December 2025
  141. "Answers wanted from Zille over R1m trip to Asia". www.iol.co.za.
  142. "Maybe Zille was right on more racist laws today than during apartheid". The Citizen. 2 July 2020. Retrieved 09 December 2025
  143. Madisa, Kgothatso (24 June 2020). "DA leaders distance themselves from Zille's tweet on racist laws". SowetanLIVE. Retrieved 09 December 2025
  144. "Zille's apartheid tweets: Horn to lead investigation, but no time frame given yet". Retrieved 09 December 2025
  145. 1 2 "James Myburgh: ANC race laws revolution. MUST READ!". BizNews.com. 15 July 2020. Retrieved 09 December 2025
  146. "Letter: There are more race based laws now than under apartheid". www.iol.co.za. Retrieved 09 December 2025
  147. "Chapter 13: Chronology of Apartheid Legislation1 - The O'Malley Archives". omalley.nelsonmandela.org. Truth and Reconciliation Commission. Retrieved 09 December 2025
  148. "'Breach of ethics' claim against Zille".
  149. "Tutu commends Christian communicators in justice struggle". Ekklesia. 15 December 2015.