Jamila Abubakar Sadiq Malafa
Jamila Abubakar Sadiq Malafa | |
---|---|
Tsalo | 1965 Whona village |
Letso | Monigeria |
Alma mater | University of Lagos Maritime Institute University |
Tiro | mmueledi wa boditšhabatšhaba wa tsa lewatle |
O itsegi ka | General wa Ntlha wa Mosadi wa Sesole sa Lewatle sa Bokone |
Jamila Abubakar Sadiq Malafa (yo o tshotsweng ka 1965) ke mmueledi wa boditšhabatšhaba wa tsa lewatle le Commodore wa ntlha wa mosadi mo hisitoring ya Sesole sa Lewatle sa Nigeria. O ne a nna leloko la Sesole sa Lewatle sa Nigeria ka 1988 mme a newa tiro ya go nna molebeledi wa sesole ka 1990.[1] Ka Sedimonthole 2017 o ne a nna mosadi wa ntlha wa Bokone mo hisitoring ya Sesole sa Lewatle sa Nigeria go fitlha kwa maemong a Commodore.
Botshelo jwa ntlha le thuto
[fetola | Fetola Motswedi]Malafa o tsholetswe kwa motseng wa Whona mo kgaolong ya pusoselegae ya Gombi kwa pusong ya ga Adamawa, kwa bokonebotlhaba jwa Nigeria. O tsene Sekolo sa St. Theresa, Luggere, kwa Adamawa, go ya go bona thuto ya gagwe e potlana, a tswelela kwa Sekolong se segolwane sa Puso sa Hong, go ya go bona thuto ya gagwe e kgolwane. Morago ga moo o ne a ya kwa Sekolong sa Booki kwa Yola, koo a neng a bona setankana sa bosetšhaba sa booki le bobelegisi gone. O ne a dira kopo ya go tsweletsa dithuto tsa gagwe kwa Bookelong jwa Thuto jwa Mmadikolo wa Maiduguri; fa a ntse a letetse go amogelwa koo tsala ya gagwe e ne ya mo itsise ka tiro ya go thapa batho ba Sesole sa Lewatle sa Nigeria, e a neng a e dira kopo mme a thapiwa, mme a nna ene fela mosadi yo o neng a thapiwa go tswa kwa karolong e e kwa bokone jwa Nigeria.[2] Fa a sena go tsenela Sesole sa Lewatle, o ne a ya kwa Sekolong sa Booki, koo a neng a bona setankana sa gagwe sa go belegisa gone. Ka 1995, o ne a dira kopo ya go dira degree ya molao kwa mmadikolo wa Lagos mme o ne a ganwa ka gonne a ne a se na dithutego tsa tlhatlhobo ya JAMB. Ka jalo o ne a ikwadisa kwa sekolong sengwe, a nna kwa JAMB a fitlhelela maduo a a tlhokegang mme a newa kamogelo ya go bala molao. O ne a bona degree tsa gagwe ya masters mo molaotheong le mo molaong wa borukhutlhi kwa mmadikolo e le nngwe ka 2004. Ka 2009, o ne a bona degree tsa gagwe tsa bobedi tsa masters, mo molaong wa boditšhabatšhaba wa mawatle, kwa mmadikolo wa Institute kwa Malta 2009. Go tloga ka 2017, o ne a berekela go bona Ph.D. degree.[3]
Tiro
[fetola | Fetola Motswedi]Leeto la ga Malafa la go tsena mo sesoleng sa lewatle le simolotse fa a ne a letetse go amogelwa mo tirong ya booki, mme ka diphitlhelelo tsa gagwe tsa thuto, o ne a nna mmueledi wa ntlha wa bong bongwe le bongwe go tswa kwa motseng wa gaabo. O amogetse degree tse pedi tsa masters mo Molaomotheong le mo molaong wa Borukhutlhi le Molao wa Boditšhabatšhaba wa Mawatle go tswa kwa mmadikolo wa Lagos ka 2004 le kwa mmadikolo wa institute wa Mawatle kwa Malta ka 2009 ka go latelana. Fa a boa kwa Malta go ya kwa Nigeria, o ne le mongwe wa ba ba tlhophilweng go etela dikgaolo dingwe tse di kwa bokone tsa lefatshe, go akaretsa le Sokoto, Kebbi, Katsina, Zamfara le mafelo a mangwe a konokono a a kwa bokone, go rotloetsa bomme go tsenela tiro eno. Mo godimo ga moo, o ne a kopa thuso ya ga Sultan le ya ofisi ya mocommissioner wa Tshedimosetso wa puso gore ba mo tshegetse, mme letsholo leno ga le a ka la ntsha maduo. Jaaka Mokaedi wa Semolao sa Sesole sa Lewatle sa Nigeria, Malafa o na le maemo a Mothusa Mokaedi wa Dikamano tsa Baagi le Sesole (Tshegetso ya Molao), mme seno se dira gore e nne motho yo o okametseng lephata la molao la Sesole sa Lewatle sa Nigeria kwa ntlokgolong.[4][5]
Malafa o ne a kgabisiwa ka Sedimonthole 2017 ka maemo a Commodore, a a lekanang le a Brigadier General mo Sesoleng. Moletlo wa go kgabisa o ne wa bonwa ke Mothusa tautona Yemi Osinbajo le Moeteledipele wa mapodise le Dithulaganyo, Moeteledipele wa Sesole sa Lewatle Henry Babalola, yo o neng a emetse Moeteledipele wa Badiri ba Sesole sa Lewatle Mothusa moeteledipele wa Sesole sa Lewatle Ibok-Ette Ibas.[6][7]
Ka 2018, go gopola letsatsi la Boditšhabatšhaba la bomme, Sesole sa Lewatle sa Nigeria ka tirisanommogo le Sesole sa Lewatle sa Bogosi sa Canada kwa Boemelo dikepeng jwa Sesole sa Lewatle sa Nigeria kwa Setlhaketlhakeng sa Victoria se ne sa rulaganyetsa bomme ba ba nnye a a neng a solegelwa molemo ke "Letsholo la Basetsana ba ba Kgaphetsweng kwa thoko" la Action Health Incorporated. Bomme ba ne ba newa tshono ya go dirisana le bomme ba Canada le Nigeria ba ba apereng paka, ka boikaelelo jwa go ba tlhotlheletsa go akanyetsa ditshono mo ditirong tse di ntseng jalo tse di laolwang ke banna, e leng tiragalo e e tsamaisanang le leano la Canada ya basadi e e batlang go rotloetsa tekatekano ya bong le go matlafatsa basadi le basetsana. Malafa e ne e le mongwe wa ba ba neng ba abelana dikgang tsa gagwe le ditshokolo tsa gagwe ka ga ka fa ba tseneng mo Sesoleng sa Lewatle sa Nigeria ka teng le ka fa ba fitlheletseng maemo a bone a katlego le fa ba ne ba lebane le dikgoreletsi.[8]
Metswedi
[fetola | Fetola Motswedi]- ↑ "Meet Jamila Malafa, First Northern Female General Appointed By The Nigerian Navy (Photos)". Gistmania. 20 December 2017.
- ↑ Baffour, Katherine (5 August 2019). "Meet Adamawa Born First Female Commodore (Nigerian Navy) in the History of Northern Nigeria, Jamila Sadiq Malafa". The General News. Archived from the original on 27 July 2020. Retrieved 2025-03-11
- ↑ "'A nurse with 3 law degrees': 5 facts about Nigeria's first female Northern general". 20 December 2017. Archived from the original on 30 November 2020. Retrieved2025-03-11
- ↑ "Aisha Buhari Calls for Eradication of Gender Bias in Military". This Day. 13 September 2019.
- ↑ Rabo, Aisha (8 March 2020). "Nigeria's First Northern Woman General, Commodore Jamila Abubakar Sadiq Malafa".
- ↑ "First female northern Commodore, Jamila Malafa, decorated by the Nigerian Navy". Sidomex. 19 December 2017.
- ↑ Shaban, Abdur Rahman Alfa (20 December 2017). "Nigeria's north gets first female navy general: Commodore Jamila Malafa". Africa News.
- ↑ "10 Young Women Inspired by Women in the Armed Forces". Action Health Incorporated. 18 March 2018.