John Fieldsend
Sir John Charles Rowell Fieldsend KBE, QC ( o tshotswe ka Lwetse a le lesome le boraro 1921 –a bo a tlholafala Tlhakole a le masome mabedi le bobedi 2017) e ne e le moatlhodi yo o neng a direla jaaka Moatlhodimogolo wa ntlha wa Zimbabwe.[1] Gape o ne a dira e le moatlhodi mo mafelong a le mmalwa a kwa moseja ga mawatle a Boritane.
Botshelo jwa bogologolo
[fetola | Fetola Motswedi]Fieldsend e ne e le morwa C. E. Fieldsend MC, moenjenere wa Borithane yo o neng a fudugela kwa Aforika le ba lelapa la gagwe ka dingwaga tsa bo 1920. O ne a rutelwa kwa Michaelhouse le Yunibesithi ya Rhodes, kwa a neng a ithutela Molao gone. Ka nako ya Ntwa ya Lefatshe ya Bobedi, o ne a romelwa kwa Sesoleng sa Dibetsa sa Bogosi ka 1943, a direla kwa Egepeto, Italy (kwa a neng a lwa kwa Monte Cassino) le kwa Gerika.
Morago ga go ntshiwa mo sesoleng, Fieldsend o ne a bidiwa kwa bareng ya Rhodesia Borwa ka 1947 mme a tsena mo tirong e e ikemetseng, a nna Mogakolodi wa Kgosigadi (QC) ka 1959. Magareng ga 1958 le 1963, e ne e le Tautona wa Kgotlatshekelo e e Kgethegileng ya Lekgetho la Lotseno ya Mokgatlho wa Rhode le Nyasaland.
Tiro ya boatlhodi
[fetola | Fetola Motswedi]Ka 1963, Fieldsend o ne a tlhomiwa go nna mo Kgotlatshekelong e Kgolo ya Rhodesia Borwa. Ka 1965, jaaka leloko la Lephata la Boikuelo la Kgotlatshekelokgolo, e ne e le ene fela yo o neng a sa dumalane le kgetsi ya ga Madzimbamuto v Lardner-Burke, e leng kgwetlho ya go nna semolao ga Kgoeletso ya Boipuso ya Rhodesia Borwa (UDI) mo tshimologong ya ngwaga oo. O kwadile gore "le fa balaodi ba ga jaana ba laola dithata tsotlhe tsa khuduthamaga le tsa peomolao kwa Rhodesia, ga ba tseye tiro ya boatlhodi ka dikgoka. Ka lebaka le ga se Puso ya de facto ka botlalo kgotsa ya de jure".
Ka 1968, Moatlhodi Fieldsend o ne a rola tiro mo bankeng morago ga gore Kgotlatshekelokgolo e kgaphe dikopo tsa go emisa polao ke batho ba le bararo ba bantsho ba Rhodesia ba ba neng ba bonwe molato wa polao le ditlolomolao tsa borukhutlhi fa pele ga UDI, a bolela gore go tswelela ga gagwe mo tirong "go tshwana le go amogela go tlogela Molaomotheo wa 1961".
Morago ga go rola tiro, Fieldsend o ne a tswa kwa Rhodesia go ya kwa United Kingdom, kwa a neng a direla Khomišene ya Molao, a direla jaaka mokwaledi wa yone go tloga ka 1978 go fitlha ka 1980. Mo ngwageng oo, o ne a lalediwa ke Robert Mugabe go nna Moatlhodimogolo wa ntlha wa Zimbabwe e jaanong e ikemetseng ka nosi, a direla go fitlha ka 1987.
Morago ga moo o ne a dira jaaka Moatlhodimogolo wa Ditlhaketlhake tsa Turks le Caicos go tloga ka 1985 go ya go 1987, le go nna Moatlhodimogolo wa Kgaolo ya Lewatle la India la Boritane go tloga ka 1987 go ya go 1999. Gape o ne a dira jaaka moatlhodi wa Kgotlatshekelo ya Boikuelo ya St Helena, ya Ditlhaketlhake tsa Falkland le ya Kgaolo ya Antarctic ya Boritane go tloga ka 1985 go ya go 1999 le Kgotlatshekelo ya Boikuelo ya Gibraltar fa gare ga 1985 le 1997 (e e neng e le Tautona wa yone go tloga ka 1991 go ya go 1997).
Fieldsend o ne a tlhomiwa go nna Molaodi wa Motlhabani wa Mokgatlho wa Mmusomogolo wa Boritane (KBE) ka 1998.
Lelwapa
[fetola | Fetola Motswedi]Ka 1945, o ne a nyala Muriel Gedling, yo e neng e le morutabana wa sekolo; ba ne ba nna le morwa e bong Peter le morwadi e bong Catherine Ann. [2]
Metswedi
[fetola | Fetola Motswedi]- ↑ eDuzeNet. "Zimbabwe's first Chief Justice dies". bulawayo24.com. Retrieved 8 March 2017
- ↑ "FIELDSEND - Deaths Announcements - Telegraph Announcements". announcements.telegraph.co.uk.