Jump to content

John Moffat (missionary)

Go tswa ko Wikipedia
John Smitht Moffat
Missionary to Africa
Ka ga gagwe
TsaloMarch 3, 1835
Ormiston, East Lothian, Scotland
LesoDecember 25, 1918
ReligionMethodist Episcopal Church
OccupationMissionary in Africa, author
Signature

John Smith Moffat (1835 -1918) e ne e le morongwa go tswa kwa Borithane le moemedi wa bogosi mo borwa jwa Aforika. E ne ele ngwana wa ga Robert Moffat le Mary Moffat. E ne e le monna wa ga kgaitsadie morongwa wa ga David Livingstone. Yo itsegeng ka dikgatiso tsa gagwe tse di farologaneng le dikakgelo tse di tlhalosang maeto le maitemogelo a gagwe mo Aforika le kwa botlhaba jwa Mediterranean.

Fela jaaka rraagwe yo o tumileng, Moffat e ne e le modiredi wa phuthego yo o neng a amana le Mokgatlho wa Borongwa wa Lontone, mme o ne a nna le seabe mo tirong ya borongwa ya bokolone jwa Borithane, segolo thata kwa Matabeleland, e e neng ya nna karolo ya Rhodesia Borwa, e jaanong e leng Zimbabwe.[1] Ka thuso ya ga David Livingstone o ne a fiwa madi a go nyala Emily Unwin le go ya le ene kwa Aforika Borwa.[2] Tiro ya gagwe ya borongwa e ne e akaretsa go thusa go simolola thomo ya ntlha kwa Matabeleland ka 1859 kwa Inyati.[3] Ka 1865 o ne a simolola go tsamaisa tiro ya ga rraagwe kwa Kuruman. Ka 1879 o ne a tlogela mokgatlho wa borongwa mme a tsenelela tirelo ya bokolone ya British Bechuanaland.[1]

Ka ngwaga wa 1888 ka go rotloediwa ke Cecil Rhodes o ne a romelwa kwa Matabeleland go dirisa leina la ga rraagwe go tlhotlheletsa kgosi ya koo Lobengula go saena tumelano ya botsalano le Borithane le go leba ka fa letlhakoreng le le siameng ka ga tsela e Rhodes a neng a tla mo atamela ka yone moragonyana ka ditshwanelo tsa meepo ya Rudd Concession. Moragonyana Moffat o ne a lemoga bogolo jwa tsietso ya ga Rhodes ya Lobengula le tsietso e e neng e le ka fa morago ga ditshiamelo di le dintsi tse di neng di buisanelwa ke Kompone ya Borithane ya Aforika Borwa ya ga Rhodes, BSAC. O ne a kgaogana le Rhodes fa a ne a gwetlha Lobengula mo Ntweng ya Ntlha ya Matabele gore a kgone go gapa lefatshe leo. Ka 1893 Moffat o ne a senola boferefere jo bo neng bo le kwa morago ga BSAC Bosman Concession kwa Ngamiland, e e neng ya tlogelwa ka ntlha ya seo. Ka 1894 fa mapodise a BSAC a ne a thulana le batlhabani ba kgosi ya Bamangwato e bong Khama III kwa Bechuanaland, o ne a tlhagisa gore motho yo o latelang yo Rhodes a neng a tla mo tlhasela e ne e le Khama, yo o neng a dirisana le Borithane. Mme mookamedi wa ga Moffat, Shippard, e ne e le moemedi wa ga Rhodes, mme o ne a leleka Moffat.[4]

Dibuka ka Sekgoa

[fetola | Fetola Motswedi]

Ditshedimosetso tse dingwe

[fetola | Fetola Motswedi]
  1. 1 2 Dictionary of Christian Biography, pp. 879-880
  2. Dictionary of South African Ministry, 1968, pp. 545-546
  3. "John Smith Moffat | South African History Online". www.sahistory.org.za. Retrieved 10 Phalane 2025.
  4. Parsons, Neil (6 May 1982). A New History of Southern Africa. Macmillan. pp. 176, 181–183. ISBN 978-0-333-26220-7.