Jump to content

Kgaolo ya Bokone-Botlhaba

Go tswa ko Wikipedia

Kgaolo ya Bokone-Botlhaba ke nngwe ya dikgaolo tsa tsamaiso ya lefatshe la Botswana. Motsemogolo wa yone ke Francistown. Ka 2011, Bokone-Botlhaba e ne e na le batho ba le 60,264.[1] Kgaolo e, e agilwe thata ke batho ba ba buang Se-Kalanga, e leng BaKalanga. Kgaolo e e tsamaisiwa ke botsamaisi jwa kgaolo le khansele ya kgaolo, tse di nang le maikarabelo a tsamaiso ya selegae.

Kwa bokone le kwa botlhaba, kgaolo e bapile le Kgaolo ya Matabeleland Borwa ya Zimbabwe, mme molelwane kwa botlhaba o bapile thata le Noka ya Ramokgwebana. Kwa borwa le bophirima, kgaolo e, e bapile le kgaolo ya Legare go bapa le noka ya Shashe.

Tebo ya Francistown go tswa kwa godimo

Bontsi jwa dikarolo tsa Botswana di na le mekgokolosa ya ditafole e e relelang go tswa kwa botlhaba go ya kwa bophirima. Bontsi jwa yone ke savana, e e nang le bojang jo boleele, ditlhatshana le ditlhare. Kgaolo eno e na le bogodimo jo bo ka nnang 915 m (3,002 ft) kwa godimo ga bogodimo jwa lewatle. Pula ya ngwaga le ngwaga e ka nna 65 cm (26 in), bontsi jwa yone bo amogelwa ka paka ya selemo go tloga ka Ngwanatsele go fitlha ka Motsheganong. Go na le dikgotlhang magareng ga katoloso ya temothuo le tshireletso ya diphologolo tsa naga tsa tlholego mo teng ga Kgaolo ya Legare.

Kgaolo e na le dinoka di le mmalwa tsa dipaka tse di elelang ka paka ya dipula mme di fitlha kwa Makgadikgadi Pan.[2] Noka ya Shashe, e e nang le tshekamelo ya merwalela ya tshoganyetso, ke yone e e tlhageletseng thata.[3] Noka ya Nata, e e leng lefelo le le botlhokwa la dinonyane le diphologolo tse dingwe tsa naga, e elela mo kgaolong mme e elelela mo Letsheng la Makgadikgadi.[4][5]

Dipalopalo

[fetola | Fetola Motswedi]

Go ya ka Palo ya Batho ya Botswana, palogotlhe ya banni ba kgaolo e ne e le 60,264 ka 2011, go tswa go 49,399 ka 2001 (koketsego ya 21.99%). Seelo sa kgolo ya baagi sa ngwaga le ngwaga mo dingwageng di le lesome e ne e le 2.01%. Batho ba kgaolo e ne e le 2.98% ya baagi botlhe mo lefatsheng. Kabo ya bong e ne e le basadi ba le 90.30 mo banneng bangwe le bangwe ba le 100, fa e bapisiwa le 88.29 ka 2001. Palogare ya bogolo jwa malwapa e ne e le 3.11 ka 2011, fa e bapisiwa le 4.55 ka 2001. Palogotlhe ya badiri e ne e le badiri ba le 10,243, go akaretsa le badiri ba le 2426; 593 bakwaledi; badiri ba tiro ya motheo ba le 3485; 273 babeibamelao, batsamaisi, le batsamaisi; Badirisi ba dipolante le metšhini ba le 660 le ba ba di kopanyang, baitseanape ba le 331; 1247 badiri ba tirelo, mabenkele, le ba thekiso ya mmaraka; badiri ba temothuo ba ba nang le botsipa le ba ba amanang le yone ba le 444; le technicians ba le 730 le baitseanape ba ba amanang le bone.[2]

Thuto le itsholetso

[fetola | Fetola Motswedi]
Maemelodibese a Francistown

Ka ngwaga wa 2011, go ne go na le palogotlhe ya dikolo di le masome marataro le borataro mo kgaolong, mme 6.70% e ne e le dikolo tse di ikemetseng. Go ne go na le baithuti ba le 24 296 kwa dikolong tsa khansele mme ba le 1 277 kwa dikolong tse di ikemetseng. Baithuti ba le 25 572 ba ne ba kwadisiwa mo kgaolong: basetsana ba le 12 564 le basimane ba le 13 008. Go ne go na le barutabana ba ba nang le dithutego ba le 1058, basadi ba le 841 le banna ba le 217. Go ne go na le barutabana ba nakwana ba ka nna masome matlhano le boraro, ba le masome mararo le bone e le basadi mme ba le lesome le boferabobedi e le banna. Go ne go sena barutabana ba ba sa katisiwang mo kgaolong.[6][7]

Ka 2006, badiri ba le 6881 ba ne ba amega mo temothuong, ba le 1529 mo kagong, ba le 1161 mo thutong, ba le masome a supa le boraro mo go tsa motlakase le metsi, ba le masome marataro le motso mo go tsa matlole, ba le 288 mo go tsa botsogo, ba le 187 mo dihoteleng le tsa kapei, ba le 434 mo tirong ya go dira dithoto, ba le 784 mo go tsa digwari le meepo, ba le masome a ferabongwe le bosupa mo tsamaisong ya setšhaba, ba le 2206 mo malapeng a ikemetseng, 1211 mo botsamaising jwa puso, 271 mo go tsa ditsha le matlo, 156 mo dilong tsa dipalamo le ditlhaeletsano, le 1294 mo kgwebong ya dithoto tse dintsi le tse dinnye. Go ne go na le badiri ba le 14,633 ka kakaretso, basadi ba le 7498 le banna ba le 7134.[8]

Tsamaiso ya kgaolo

[fetola | Fetola Motswedi]

Fa Botswana a bona boipuso go tswa mo bokoloneng jwa ga Mmamosadinyana ka 1966, lefatshe le ne la fetola letlhomeso la tsamaiso ya bokolone go bopa tsamaiso ya kgaolo. Magareng ga 1970 le 1974, melao e ne ya fetolwa go lepalepana le dikgoreletsi tsa tlhabololo ya metseselegae.[9]

Kgaolo e e tsamaisiwa ke botsamaisi jwa kgaolo le khansele ya kgaolo, tse di nang le maikarabelo a tsamaiso ya selegae. Melao ya tsamaiso e tlhamilwe ke Lephatha la Puso ya selegae. Ditiro tsa konokono tsa lekgotla ke Tsamaiso ya Merafe, Tlhabololo ya Mafelo a a Kwa Tengnyanateng, le Puso ya Selegae. Dithata tsa khuduthamaga tsa lekgotla di newa molaodi yo o tlhomilweng ke puso ya bogareng. Lephata la Ditirelo tsa Setegeniki tsa Pusoselegae le na le maikarabelo a go tlhabolola le go tlhokomela mafaratlhatlha, go akaretsa ditsela, metsi a metse, dikolo, le mafelo a itlosobodutu.[10] Badiri botlhe ba tsamaiso ya selegae, kwa ntle ga Motsamaisi wa Kgaolo, ba tlhophiwa ka Ditirelo tsa Puso ya selegae tse di Kopaneng. Lephata la Puso ya selegae le na le maikarabelo a katiso ya bone, go ba romela kwa tirong, le go ba tlhabolola mo tirong.[11]

Kgaolo ya Bokone-Botlhaba e na le dikgaolo potlana di le pedi, e leng Kgaolo potlana ya Francistown le Kgaolo potlana ya Bokone-Botlhaba. Mo palong ya batho ya ngwaga wa 2011, go ne ga kwadisiwa metse e le masome mane le boraro ya kgaolo eo: Botalaote, Butale, Ditladi, Gambule, Gulubane, Gungwe, Jackalas 1, Jackalas No 2, Kalakamati, Kgari, Letsholathebe, Mabudzane, Makaleng, Mambo, Mapoka, Masingwaneng, Masukwane, Masunga, Maitengwe, Matopi, Matshelagabedi, Matsiloje, Mbalambi, Moroka, Mosojane, Mowana, Mulambakwena, Nlakhwane, Patayamatebele, Pole, Ramokgwebana, Sechele, Sekakangwe, Senyawe, Borogo jwa Shashe, Siviya, Tati Siding, Themashanga, Toteng, Tsamaya, Tshesebe, Vukwi, le Zwenshambe.[12]

Ditshemosetso tse dingwe

[fetola | Fetola Motswedi]
  1. "Census of Botswana, 2011". Central Statistics Office of Botswana. 2015. Retrieved 8 Phalane 2025.
  2. 1 2 Petter, Jan; Hansen, Huberth; Lillethun, Arvid. Resource utilization in the Central District CFDA, Botswana: with special reference to arable farming systems and conflicts in resource management - livestock versus wildlife.
  3. Singh (2011). Geography. Tata McGraw-Hill Education. p. 12.53. ISBN 978-0-07-107480-3.
  4. Cashdan, Elizabeth (1986). "Competition between Foragers and Food-Producers on the Botletli River, Botswana". Journal of the International African Institute. 56 (3): 299–318. doi:10.2307/1160686. JSTOR 1160686.
  5. Hogan, C. Michael (2008). Burnham, Andy (ed.). Makgadikgadi. The Megalithic Portal.
  6. "Education details of Botswana, 2011". Central Statistics Office of Botswana. 2015. Archived from the original on 12 November 2016. Retrieved 8 Phalane 2025.
  7. "Education statistics" (PDF). 2015-10-16. Archived from the original (PDF) on 2015-10-16. Retrieved 8 Phalane 2025.
  8. "Labour Force by industry in Botswana, 2008". Central Statistics Office of Botswana. 2008. Archived from the original on 13 November 2016. Retrieved 8 Phalane 2025.
  9. Picard, Louis A. (1979). "Rural Development in Botswana: Administrative Structures and Public Policy". The Journal of Developing Areas. 13 (3). Louis A. Picard: 283–300. JSTOR 4190662.
  10. "Regional and Local government in Botswana". Common Wealth of Nations. Archived from the original on 18 January 2014.
  11. Kinuthia-Njenga, Cecilia; et al. (2002). Local Democracy and Decentralization in East and Southern Africa: Experiences from Uganda, Kenya, Botswana, Tanzania, and Ethiopia. Nairobi, Kenya: Global Campaign on Urban Governance, United Nations Human Settlements Programme. p. 57. ISBN 978-92-1-131666-7.
  12. "2011 Botswana Population and Housing Census" (PDF). Botswana Central Statistics Office. Archived from the original (PDF) on 23 September 2015.