Kgaolo ya Kgatleng
Kgatleng ke nngwe ya dikgaolo tsa Botswana, e e leng legae la morafe wa Bakgatla. Motsemogolo wa yone ke Mochudi, toropo ya gaabo moanelwamogolo Precious Ramotswe mo motseletseleng o o tumileng wa ga Alexander McCall Smith wa The No. 1 Ladies' Detective Agency. Go ya ka Palo Batho ya 2001, Kgatleng e ne e na le batho ba le 73,507.
Kgatleng e bapile le Porofense ya Bokone Bophirima jwa Aforika Borwa kwa borwa, mme kwa botlhaba e bapile le Porofense ya Limpopo ya Aforika Borwa. Mo lefatsheng, e bapile le Kgaolo ya Borwa-Botlhaba kwa borwa bophirima, Kgaolo ya Kweneng kwa bophirima, le Kgaolo ya Legare kwa bokone.
Go tloga ka 2022, palogotlhe ya baagi ba kgaolo e ne e le 121,882 fa e bapisiwa le 91,660 ka 2011.[1] Seelo sa kgolo ya baagi mo dingwageng di le lesome e ne e le 2.73. Palogotlhe ya badiri e ne e le 25,130 ka banna ba le 13,278 le basadi ba le 11,853 ka 2011, mme bontsi bo ne bo amega mo temothuong. Kgaolo e tsamaisiwa ke botsamaisi jwa kgaolo le khansele ya kgaolo e e nang le maikarabelo a tsamaiso ya selegae.
Mafelo a bojanala a mo gae ke balogi ba Oodi le Lenao la ga Matsieng.
Mafelo
[fetola | Fetola Motswedi]Kgatleng e bapile le Porofense ya Bokone Bophirima jwa Aforika Borwa kwa borwa, mme kwa botlhaba e bapile le Porofense ya Limpopo ya Aforika Borwa. Mo gae, e bapile le Kgaolo ya Borwa-Botlhaba kwa borwa bophirima, Kgaolo ya Kweneng kwa bophirima, le Kgaolo ya Legare kwa bokone.
Bontsi jwa Botswana bo na le mekgokolosa ya lefatshe e e relelang go tswa kwa botlhaba go ya kwa bophirima. Kgaolo eno e na le bogodimo jo bo ka nnang 915 m (3,002 ft) kwa godimo ga bogodimo jo bo magareng jwa lewatle. Mofuta wa dimela ke Savannah, ka bojang jo boleele, ditlhatshana le ditlhare. Pula ya ngwaga le ngwaga e ka nna 55 cm (22 in), bontsi jwa yone bo amogelwa ka paka ya selemo go tloga ka Ngwanaatsele go fitlha ka Motsheganong. Bontsi jwa dinoka mo kgaolong eno ke tsa dipaka tse di rileng mme di na le go nna le merwalela ya tshoganyetso.[2]
Dipalopalo
[fetola | Fetola Motswedi]Go tloga ka 2011, palogotlhe ya baagi ba kgaolo e ne e le 91,660 fa e bapisiwa le 73,507 ka 2001. Seelo sa kgolo ya baagi mo dingwageng di le lesome e ne e le 2.23. Batho ba kgaolo e ne e le diperesente di le 4.53 tsa baagi botlhe mo lefatsheng. Kabo ka bong e ne e le 94.63 mo banneng bangwe le bangwe ba le lekgolo, fa e bapisiwa le 94.60 ka 2001. Palogare ya bogolo jwa malapa e ne e le 2.96 ka 2011 fa e bapisiwa le 4.29 ka 2001.
Go ne go na le badiri ba tiro ya diatla le ba ba amanang le yone ba le 3,690, bakwaledi ba le 1,708, batho ba le 6,031 ba ba dirang mo tirong ya motheo Batlhami ba molao, batsamaisi & batsamaisi ba le 457, bakgweetsi ba metshini le bakokoanyi ba le 1,477, baitseanape ba le 741, badiredi, badiri ba mabenkele le mebaraka ba le 2 171, badiri ba temo thuo le ba ba amanang le bone ba le 1 237, le bategeniki le baitseanape ba ba amanang le bone ba le 1 482, mme seno se dira gore palogotlhe ya badiri e nne 19 167.[3]
Thuto le itsholelo
[fetola | Fetola Motswedi]Go tloga ka ngwaga wa 2011, go ne go na le palogotlhe ya dikolo di le masome mararo le boferabobedi mo kgaolong, ka diperesente di le 1.70 tsa dikolo tse di ikemetseng ka nosi.[tlhaloso e tlhokega] Palogotlhe ya baithuti mo dikolong tsa khansele e ne e le 13,882 fa e le makgolo matlhano, masome a marataro le bobedi mo dikolong tse di ikemetseng ka nosi. Palogotlhe ya baithuti ba ba ikwadisitseng mo kgaolong e ne e le 14,444 e e bopang basetsana ba le 6,963 le basimane ba le 7,481. Palogotlhe ya barutabana ba ba rutetsweng tiro e ne e le makgolo marataro, masome mabedi le motso ka basadi ba le makgolo mane, masome a ferabobedi le borataro le banna ba le lekgolo le masome mararo le botlhano. Go ne go na le barutabana ba nakwana ba ka nna masome marataro le bone, banna ba le lesome le botlhano, le basadi ba le masome mane le boferabongwe. Go ne go sena barutabana ba ba sa katisiwang mo kgaolong.[4]
Ka 2006, 7,216 ba ne ba amega mo temothuong, 1,264 mo kagong, 3,362 mo thutong, lekgolo le masome a supa le bosupa mo motlakaseng le metsi, makgolo mane le lesome mo matloleng, makgolo a supa le metso e ferabongwe mo go tsa boitekanelo, makgolo marataro, masome matlhano le boferabobedi mo dihoteleng le thekiso ya dijo, 1,397 mo go tsa go dira dithoto, masome matlhano le bosupa mo go tsa meepo le digwari, makgolo matlhano, masome matlhano le bone mo go tsa ditirelo tsa setshaba, 1,059 mo malapeng a a ikemetseng, 2,598 mo tsamaisong ya setshaba, 1,014 mo dithotong tsa matlo, makgolo a ferabongwe, masome matlhano le bobedi mo go tsa dipalamo le ditlhaeletsano le 3,703 mo kgwebong ya dithoto tse dintsi le tse dinnye. Palogotlhe ya badiri e ne e le 25,130 ka banna ba le 13,278 le basadi ba le 11,853.[5]
Dikgogedi tsa bojanala mo kgaolong ke balogi ba Oodi le Metlhala ya Matsieng.[6]
Tsamaiso
[fetola | Fetola Motswedi]Lefatshe la Botswana le ne la bona boipuso go tswa mo go Mmamosadinyana ka 1966 mme la fetola lewa la tsamaiso ya bokolone go bopa tsamaiso ya lone ya dikgaolo. Melao e ne ya fetolwa ka 1970-74 go itebaganya le dintlha dingwe tsa motheo.[7] Kgaolo e tsamaisiwa ke botsamaisi jwa kgaolo le khansele ya kgaolo e e nang le maikarabelo a tsamaiso ya selegae. Melao ya tsamaiso e tlhamilwe ke Lephata la Selegae. Ditiro tse dikgolo tsa khansele ke tsamaiso ya merafe, tlhabololo ya mafelo a a kgakala le ditlamelo le puso ya selegae. Dithata tsa khuduthamaga tsa lekgotla di filwe molaodi yo o tlhomilweng ke puso ya bogareng.
Lephata la ditirelo tsa setegeniki la Lephata la Selegae le na le maikarabelo a go tlhabolola ditsela, mafaratlhatlha mo metseng jaaka tlamelo ya metsi, dikolo le mafelo a itlosobodutu.[8]
Badiri botlhe ba tsamaiso ya selegae ba solofela gore Tsamaiso ya Kgaolo e tlhophiwa ka Ditirelo tsa Selegae tse di Kopaneng (ULGS), mme Lephata la Selegae le na le maikarabelo a katiso ya bone, go romelwa kwa tirong le tlhabololo ya tiro ya bone.[9]
Kgaolo e ga e na dikgaolwana.[10]
Metswedi
[fetola | Fetola Motswedi]- ↑ "Botswana: Districts, Cities, Towns, Urban Villages & Agglomerations - Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information". www.citypopulation.de. Retrieved 2025-09-23.
- ↑ Singh (2011). Geography. Tata McGraw-Hill Education. p. 12.53. ISBN 978-0-07-107480-3.
- ↑ "Census of Botswana, 2011". Central Statistics Office of Botswana. 2015. Retrieved 23 Lwetse 2025.
- ↑ "Education details of Botswana, 2011". Central Statistics Office of Botswana. 2015. Archived from the original on 12 November 2016. Retrieved 24 Lwetse 2025.
- ↑ "Labour Force by industry in Botswana, 2008". Central Statistics Office of Botswana. 2008. Archived from the original on 13 November 2016. Retrieved 24 Lwetse 2025.
- ↑ "Tourist attractions in Botswana". Government of Botswana. Retrieved 24 Lwetse 2025.
- ↑ Picard, Louis A. (1979). "Rural Development in Botswana: Administrative Structures and Public Policy". The Journal of Developing Areas. 13 (3). Louis A. Picard: 283–300. JSTOR 4190662.
- ↑ "Regional and Local government in Botswana". Common Wealth of Nations. Retrieved 24 Lwetse 2025.
- ↑ UN-HABITAT (2002). Local Democracy and Decentralization in East and Southern Africa: Experiences from Uganda, Kenya, Botswana, Tanzania, and Ethiopia. p. 57. ISBN 9789211316667.
- ↑ Gaotlhobogwe, Monkagedi. "Botswana broken into 19 new sub-districts". Mmegi Online. Retrieved 23 Lwetse 2025.