Kgosi

Kgosi (/ˈkoʊsi/; go bidiwa ga Setswana: [ˈkχʊ.si]) ke sereto sa moeteledipele wa boswa wa morafe wa batho ba Batswana le ba Aforika Borwa.[1]
Tiriso
[fetola | Fetola Motswedi]Lefoko "kgosi" ke lefoko la Setswana le le kayang "kgosi" kgotsa "kgosi". Go ka tsenngwa ditlhogwana tse di farologaneng mo lefokong go fetola bokao jwa lone: go tsenya tlhogwana di- go dira popego ya bontsi dikgosi; mogatlana wa bosadi -gadi o dira lefoko kgosigadi; mme mogatlana wa letlhaodi -kgolo, o o kayang "bogolo", o tlhama kgosikgolo, lefoko le le kayang "moeteledipele yo mogolo".
Ke sereto se gantsi se fiwang batho ba maemo kwa Botswana le mafatshe a a mabapi kwa go nang le batho ba ba buang Setswana teng. Ofisi ya boeteledipele jwa morafe e bidiwa bogosi fa motho yo o tsayang ofisi e le kgosi.[2]
Ditiro
[fetola | Fetola Motswedi]Molao wa Bogosi wa 2008 o tlhalosa dithata tsa dikgosi. Go ya ka molao wa Bogosi, kgosi ya morafe o na le ditiro di le mmalwa: go tsamaisa morafe, go rulaganya diphuthego tsa kgotla, le go sala melawana le dikgakololo tsa puso ya setshaba le maloko a morafe morago. Dikgosi tsa merafe e megolo e le robedi ya Batswana di nna maloko a Ntlo ya Dikgosi ka botsone fela, e leng lekgotla la bogakolodi mo teng ga Palamente ya Botswana.
Kgosi e na le bokgoni jwa go tlhoma mothusa kgosi yo o dirang jaaka moeteledipele wa nama o sa tshwere fa kgosi ene a sa kgone go dira tiro ya gagwe ka nakwana.[3] Se se farologana le motshwarelela bogosi, ofisi e e tlhamiwang fa kgosi a sa kgone go dira tiro ya gagwe ruri mme go tlhokega kgosi yo o tla mo emisetsang.[4]
Molao o o kgadilwe ke baeteledipele ba merafe ka ntlha ya ditekanyetso tsa dithata tsa kgosi.[5] Ka ngwaga wa 2010, Kgosi Kgafela II wa morafe wa baKgatla o ne a latofadiwa ka go kgwathisa, mme o ne a nganga gore dikgosi di na le tshireletso mo taolong ya puso. Kgotlakgolo ya ditsheko ya Botswana e ne ya kgaphela kgetse kwa thoko ka Motsheganong a le lesome le motso 2011, e bolela gore "dikgosi ga di kake tsa dira kwa ntle ga molaomotheo le melao e e beilweng ke Palamente fa badiredi ba bangwe botlhe ba puso ba dira mo teng ga melelwane e e beilweng ke molao."[6] Go tila ditshenyegelo tsa semolao tsa kgetse, Kgafela o ne a fudugela kwa Moruleng,Afrika Borwa.[7]
Dinopolo
[fetola | Fetola Motswedi]- Gabzfm (3 November 2011). "Dikgosi wants constitution to restore their powers". Archived from the original on 18 July 2012. Retrieved 18 July 2012.
- Government of Botswana (30 April 2008). "Bogosi Act" (PDF). Archived from the original (PDF) on 3 March 2016. Retrieved 18 July 2012.
- Gulbrandsen, Ørnulf (March 2012). The State and the Social: State Formation in Botswana and Its Pre-Colonial and Colonial Genealogies. New York City: Berghahn Books. p. 343. ISBN 9780857452979. LCCN 2011037469.
- Letswamotse, Phaladi (18 April 2012). "Kgafela is broke". The Botswana Gazette. Archived from the original on 23 January 2013. Retrieved 18 July 2012.
Metswedi
[fetola | Fetola Motswedi]- ↑ "Kgosi dictionary definition | kgosi defined". www.yourdictionary.com. Retrieved 2020-05-26.
- ↑ Government of Botswana 2008, p. 2
- ↑ Government of Botswana 2008, p. 4.
- ↑ Government of Botswana 2008, p. 3
- ↑ Gabzfm 2011
- ↑ Gulbrandsen 2012, p. 157
- ↑ Letswamotse 2012
Tse di kwa ntle
[fetola | Fetola Motswedi]- Traditional Government and Social Order as explained by the Embassy of Botswana in Japan
- https://www.sundaystandard.info/the-kgosi-chronicles-part-one-defining-the-problem/