Jump to content

Kgosi mosadi Seboko

Go tswa ko Wikipedia
Mosadi Seboko
Pele Ga GagweTawana 2
Morago Ga GagweOarabile N. Kalabeng
Ka ga gagwe
Tsalo7 June 1950
Ramotswa
ReligionChristian
NationalityMotswana
CitizenshipBotswana
TumeloSouth East Botswana
SchoolMoeding College

Mosadi Seboko (o bonwe ka 7 Seetebosigo 1950) ke kgosi wa setso wa Botswana yo e leng kgosikgolo wa batho ba Balete go simolola ka ngwaga wa 2002. Ke mosadi wa ntlha go nna kgosikgolo mo hisitoring ya Botswana.[1]

Botshelo jwa gagwe

[fetola | Fetola Motswedi]

Mosadi Seboko o tshotswe ka Seetebosigo a tlhola malatsi a le 7 ka ngwaga wa 1950 kwa Ramotswa,[2] dikilometara di le 30 kwa borwa jwa Gaborone. Leina la gagwe Mosadi tota le raya "mosadi" ka Setswana, mme o ne a fiwa leina la Seesemane "Muriel".[1] Rraagwe, Mokgosi III, o ne a solofetse gore mosimane e tla nna ngwana wa gagwe yo mogolo, mme fa a bona morwadie, o ne a re, "Ee, ke mosadi. Nka dira jang? Ke ngwanake."[1]Ka 1969, o ne a aloga kwa Moeding College.[3] Dingwaga di le pedi moragonyana, o ne a nna motsamaisi wa lefapha kwa Barclay's Bank.[3] O ne a fedisa lenyalo la gagwe la dingwaga di le thataro le monna wa gagwe yo o neng a mo sotlaka ka 1978.[1]

Mogolowe Mosadi Seboko e ne e le kgosikgolo go tloga ka 1 Seetebosigo 1996 go fitlha ka 17 Seetebosigo 2001 fa a ne a tlhokafala ka ntlha ya bolwetse. Tumelo Seboko, malome wa ga Mosadi, o ne a nna kgosikgolo ya namane o sa tshwere go tloga ka la bo 21 Seetebosigo 2001 go fitlha ka 7 Ferikgong 2002.[3]

Because of the patriarchal system practised in Botswana, culturally, people believe a woman cannot lead the tribe as a Paramount Chief. However the Constitution of Botswana does not discriminate against women due to their sex. My understanding of the Bill of Rights in the Constitution suggests that actually we have equal rights as men and women, to such positions.

Mosadi Seboko on why she wanted to be the first female kgosikgolo in Botswana[4]

Mmaagwe Mosadi le bokgaitsadie ba ne ba mo kgarameletsa go nna kgosikgolo e e latelang ka nako e, se se neng se tla thuba hisitori ya go tlhongwa ga dikgosikgolo tsa banna fela.[1]Didirisiwa tsa Ofisi tsa Lekgolo la Dingwaga kwa Broadhurst.[3] Mosadi o ne a thea kopo ya gagwe ya bogosi mo "tekatekanong ya tshwanelo ya botsalo"; ka e ne e le ene wa ntlha, o ne a tshwanetse go nna le seabe mo go nneng kgosikgolo.

Seboko o ne a na le batshwayadiphoso ba le bantsi ka e ne e le mosadi. Malomaagwe Tumelo o ne a batla gore Tsimane Mokgosi, ntsalae Mosadi, e nne ene kgosikgolo boemong jwa gagwe, mme maloko a mangwe a kgotla a ne a leka go diegisa go mo tlhongwa ka go re ga a na bokgoni jwa go etelela pele letsomo la setso la lengau kgotsa go tsenelela mo moetlong wa "go dira pula" wa kgosikgolo, tse ka bobedi di neng di tlhokega totimacy lekgolo. Mosadi o ne a ganetsa mabaka ao, a re bontsi jwa dingwao tseo di ne tsa se ka tsa dirisiwa fa Bokeresete bo tla mo Botswana.[5]

Tlhatlogo ya gagwe e ne e le ya phetogo ka gore e ne ya menola ngwao e mo go yona basadi ba neng ba letleletswe fela mo kgotleng (kopano ya motse) fa ba laleditswe ke monna.[10] O simolotse tiro ka la bo 7 Ferikgong 2002 mme a nna modulasetulo wa Ntlo ya Dikgosi ka la bo 28 Tlhakole 2002.[3] O ne a rwesiwa serwalatlhogo ka 30 Phatwe 2003 mme a amogela mpho ya setso ya dikgomo, le lori ya Toyota, motšhini o o tlhatswang, sediriswa sa go tlhotlhora, khomphiutha, le segatisi. Ka nako ya fa a ne a rwesiwa serwalo sa bogosi, o ne a lemoga gore morafe wa gagwe o ne o fetoga:

O kgonne go feta go sa lekalekane ga bong mo bontsi bo santseng bo lwantshana le gone, mme wa ntlhoma e seng ka gonne ke le mosadi, mme go na le moo mo motheong wa tekatekano ya tshwanelo ya botsalo.

Mokgwa wa gagwe wa boeteledipele ga o a tlwaelega fa o bapisiwa le wa banna ba ba neng ba mo eteletse pele: o bua phatlalatsa ka monna wa gagwe yo o mo sotlang, ditshwanelo tsa thobalano tsa basadi, le bothata jo bo golang jwa HIV/AIDS.[1] Batshwayadiphoso ba mo latofaditse ka go "femela basadi", mme Mosadi Seboko o ne a araba ka gore boemong jwa seo o "galefetse basadi [...] ka ntlha ya go palelwa ke go laola maemo a bone".[1]

  1. 1 2 3 4 5 6 7 LaFraniere, Sharon (11 December 2004). "A Tribe in Botswana Follows a Leader Called Woman". The New York Times. Retrieved 11 August 2012.
  2. Lafraniere, Sharon (11 December 2004). "A Tribe in Botswana Follows a Leader Called Woman". The New York Times. Retrieved 27 May 2022.
  3. 1 2 3 4 5 Soszynski, Henry (12 June 2002). "bamaLETE (Tribe)". ROYALTY and NOBILITY from around the world. Australia. Archived from the original on 4 March 2016. Retrieved 11 August 2012.
  4. Nyamnjoh 2004, p. 14.
  5. Zips, Werner; Weilenmann, Markus (30 June 2012). "Fashion Designs under a Leopard's Skin: Emerging Forms of Complementary Governance in Botswana". The Governance of Legal Pluralism: Empirical Studies from Africa and Beyond. Ethnologie: Forschung und Wissenschaft. Vol. 12. LIT Verlag Münster. p. 304. ISBN 9783825898229.