Jump to content

Kgotlakgolo ya ditsheko ya Botswana

Go tswa ko Wikipedia

Kgotlakgolo ya ditsheko ya Botswana ke kgotlatshekelo e e kwa godimo ya molao mo Botswana. E theilwe mo Gaborone e na le makalana kwa Lobatse, Francistown, le Maun.[1][2] E dira fa godimo ga Dikgotlatshekelo tsa Bomakaseterata tsa Botswana, mme e le kwa tlase ga Kgotlatshekelo ya Boikuelo.[2] Kgotlakgolo ya ditsheko e eteletswe pele ke Moatlhodi Mogolo wa Botswana.[1]

Tshireletso ya Bechuanaland e ne e le tshireletso ya Borithane e e neng ya tlhongwa ka 1885, e e neng ya nna Rephaboliki ya Botswana ka 1966.[3] Tsamaiso ya semolao ya Protectorate e ne e tlhotlheleditswe thata ke molao wa Roma-Dutch, o o neng wa ruiwa ka Cape Colony. Mo godimo ga moo, molao o o tlwaelesegileng wa Seesemane le one o ne wa bopa tsamaiso eno, segolobogolo malebang le molao wa bokebekwa le wa bosupi. Molao wa setso o ne o le teng mmogo le melao ya bokolone mme o ne o sa amogelwe semmuso go fitlha moragonyana.[4]

Tsamaiso ya boatlhodi kwa Protectorate e ne e na le balaodi ba boatlhodi le dikgotlatshekelo tsa setso. Kgotlakgolo ya ditsheko ya Botswana e tlhomilwe semmuso ka 1938.[5] E ne ya tshwantshediwa mo Kgotlatshekelokgolo ya Aforika Borwa.[4]

Boikuelo go tswa kwa Kgotlakgolong ya ditsheko bo ne jwa dirwa ka tlhamalalo kwa Lekgotleng la Sephiri.[4][5] Ka 1954, go ne ga tlhomiwa kgotlatshekelo ya boikuelo go tswa kwa Botswana, Lesotho le Swaziland.[4] Boikuelo jwa bofelo kwa Lekgotleng la Sephiri bo ne jwa tswelela go fitlha ka 1973.[6]

Baatlhodi

[fetola | Fetola Motswedi]

Kgotlakgolo ya ditsheko e ne e na le baatlhodi ba ba tswang kwa mafatsheng a mangwe go fitlha ka 1992.[7] Go tloga ka nako eo, baagi ba Batswana ba ne ba tlhomiwa mo Kgotleng. Go tloga ka 2024, baatlhodi botlhe mo Kgotlakgolong ya ditsheko e ne e le baagi ba Batswana.[7]

Lenaane la baatlhodi bagolo ba Botswana

[fetola | Fetola Motswedi]
Moatlhodi Mogolo Paka Ref.
Dendy Young 1968 1971 [8]
Akinola Aguda 1972 1975
George O. L. Dyke 1975 1977
Robert John Hayfron-Benjamin 1977 1981
Aiden O'Brien Quinn 1981 1987
Eben Livesey Luke 1987 1992
Moleleki Mokama 1992 1997
Julian Nganunu 1997 2010
Maruping Dibotelo November 2009

(Acting)

1 February 2010

(Acting)

[9]
2 February 2010 30 April 2018
Terence Rannowane 30 April 2018 Incumbent [10]

Dikgetse tse di tlhomologileng

[fetola | Fetola Motswedi]
  1. 1 2 Redgment, John (1988). "The structure of the courts of appeal of Botswana, Bophuthatswana and Zimbabwe". The Comparative and International Law Journal of Southern Africa. 21 (1): 105–113. ISSN 0010-4051. JSTOR 23247649.
  2. 1 2 "Administration of Justice - The Hierarchy of the Courts". www.gov.bw. Government of Botswana. Retrieved 23 Phalane 2025.
  3. "Botswana profile". BBC News. 9 August 2012.
  4. 1 2 3 4 Bankie Forster (1981). "Introduction to the History of the Administration of Justice of the Republic of Botswana". Botswana Notes and Records. 13: 89–100. Retrieved 23 Phalane 2025.
  5. 1 2 Lubabalo Booi (October 2006). "Botswana's Legal System and Legal Research". GlobaLex. NYU Law.
  6. Judicial Committee (Abolition of Appeals) Act 1973 (PDF). National Assembly of Botswana. 9 August 1973. Retrieved 23 Phalane 2025.
  7. 1 2 "About the High Court". Botswana Judiciary. Government of Botswana. Archived from the original on 6 December 2024. Retrieved 23 Phalane 2025.
  8. "Efficient judicial system ensures justice". Daily News Botswana. Gaborone. 27 September 2002. Archived from the original on 5 March 2016. Retrieved 23 Phalane 2025.
  9. Bame Piet (3 February 2010). "Dibotelo replaces Nganunu". Mmegi. Archived from the original on 21 November 2022. Retrieved 23 Phalane 2025.
  10. "Rannowane sworn in as Chief Justice". Mmegi. 1 May 2018. Archived from the original on 15 December 2024. Retrieved 23 Phalane 2025.
  11. SABC News (10 June 2014). "Botswana court to hear arguments in ARV treatment case". Retrieved 23 Phalane 2025.