Kgotlatshekelo ya Boikuelo
Kgotlatshekelo ya boikuelo ke yone kgotlatshekelo e kgolo ya boikuelo mo Botswana. E kwa Gaborone mme e reetsa boikuelo go tswa kwa Kgotlakgolo ya ditsheko le Kgotlatshekelo ya madirelo.[1] E eteletswe pele ke Tautona wa Kgotlatshekelo ya Boikuelo.[2]
Ditso
[fetola | Fetola Motswedi]Tshireletso ya Bechuanaland e ne e le tshireletso ya Borithane e e neng ya tlhongwa ka 1885, e e neng ya nna Rephaboliki ya Botswana ka 1966.[3] Tsamaiso ya semolao ya Protectorate e ne e tlhotlheleditswe thata ke molao wa Roma-Dutch, o o neng wa ruiwa ka Cape Colony. Mo godimo ga moo, molao o o tlwaelegileng wa Seesemane le one o ne wa bopa tsamaiso eno, segolobogolo malebang le molao wa bokebekwa le wa bosupi. Molao wa setso o ne o le teng mmogo le melao ya bokolone mme o ne o sa amogelwe semmuso go fitlha moragonyana.[4]
Boikuelo go tswa kwa dikgotlatshekelong kwa Bechauanaland bo ne jwa dirwa ka tlhamalalo kwa Lekgotleng la Sephiri.[4][5] E ne ya tshwantshediwa Kgotlatshekelokgolo ya Aforika Borwa.[4] Ka 1954, go ne ga tlhomiwa kgotlatshekelo ya boikuelo go tswa kwa Botswana, Lesotho le Swaziland.[4] Ka ngwaga wa 1966, Molaomotheo wa Botswana o ne wa tlhoma lekgotla la boikuelo.
Boikuelo jwa bofelo kwa Lekgotleng la Sephiri go tswa kwa Kgotlatshekelong bo ne jwa tswelela go fitlha ka 1973.[6] Fa taolo ya Privy Council e sena go fokodiwa, Kgotlatshekelo e ne ya nna kgotlatshekelo ya bofelo ya boikuelo mo Botswana.
Baatlhodi
[fetola | Fetola Motswedi]Kgotlatshekelo ya Boikuelo e okametswe ke Tautona wa Kgotlatshekelo ya Boikuelo.[2] Mo godimo ga Tautona, Kgotlatshekelo e na le Moatlhodi Mogolo wa Botswana (fa a sa dire jaaka Tautona ex officio), baatlhodi ba bangwe ba Kgotlakgolo ya ditsheko, le Baatlhodi ba Boikuelo.[2] Go tloga ka Sedimonthole 2024, go ne go na le baatlhodi ba le robedi kwa Kgotlatshekelong ya Boikuelo.[1]
Dikgetse tse di tlhomologileng
[fetola | Fetola Motswedi]Metswedi
[fetola | Fetola Motswedi]- 1 2 "About the Court of Appeal". Government of Botswana. Archived from the original on 4 July 2024. Retrieved 23 Phalane 2025.
- 1 2 3 Article 99, Constitution of Botswana, 1966
- ↑ "Botswana profile". BBC News. 9 August 2012.
- 1 2 3 4 Bankie Forster (1981). "Introduction to the History of the Administration of Justice of the Republic of Botswana". Botswana Notes and Records. 13: 89–100. Retrieved 23 Phalane 2025.
- ↑ Lubabalo Booi (October 2006). "Botswana's Legal System and Legal Research". GlobaLex. NYU Law.
- ↑ Judicial Committee (Abolition of Appeals) Act 1973 (PDF). National Assembly of Botswana. 9 August 1973. Retrieved 23 Phalane 2025.