Khunololamoraba
Lefokophiri, leo ka dinako tse dingwe e bidiwang khoutu ya sephiri, ke tshedimosetso ya sephiri, gantsi e le motseletsele wa ditlhaka,dinomoro kgotsa matshwao,e e diriswang go netefatsa boitshupo jwa modirisi. [1] Ka tlwaelo, go ne go solofetswe gore mafokophiri di tshwa ka tlhogo, [2] mme palo e kgolo ya ditirelo tse di sireleditsweng ka mafokophiri tse motho yo o tlwaelegileng a di fitlhelelang e ka dira gore go tshwara mafokophiri tse di kgethegileng tsa tirelo nngwe le nngwe go se ka ga nna mosola. [3] Ka go dirisa mareo a Dikaelo tsa Boitshupo jwa Dijithale tsa NIST, sephiri se tshwarwa ke mongwe yo o bidiwang mokopi(claimant) fa motho kgotsa mokgatlho o o netefatsang boitshupo jwa mokopi o bidiwa mmoledi(verifier) . Fa mokopi a bontsha ka katlego kitso ya nomoro ya sephiri go motlhomamisi ka porothokholo e e tlhomilweng ya netefatso, [4] mmoledi a ka swetsa ka gore mokopi ke mang.
Ka kakaretso,lefokophiri ke tatelano ya ditlhaka,dinomoro kgotsa matshwao a mangwe. Fa ditlhaka tsotlhe tse di letleletsweng di lekanyeditswe go nna dinomoro fela, sephiri seo gantsi se bidiwa nomoro ya boitshupo ya motho (PIN).
Le fa e na le leina, lefokophiri ga e tlhoke go nna lefoko la mmatota; eleruri, lefoko le le seng (ka tlhaloganyo ya bukantswe) le ka nna thata go le fopholetsa, e leng selo se se eletsegang sa lefokophiri. Sephiri se se tshwarwang ka tlhogo se se nang le tatelano ya mafoko kgotsa mokwalo o mongwe o o kgaogantsweng ka diphatlha ka dinako tse dingwe se bidiwa polelwana ya sephiri . Polelwana ya sephiri e tshwana le lefokophiri mo tirisong, fela ya ntlha ka kakaretso e telele go bona tshireletsego e e oketsegileng. [5]
Mafokophiri di ntse di dirisiwa go tloga bogologolo tala. Badisa ba ne ba laela batho ba ba neng ba batla go tsena mo lefelong le le rileng gore ba neele lefokophiri kgotsa lefoko la tebelo, mme ba ne ba tla letla fela motho kgotsa setlhopha go feta fa ba itse nomoro ya sephiri . Polybius o tlhalosa tsamaiso ya go anamisa mafoko a go tlhokomela mo sesoleng sa Roma ka tsela e e latelang:
Tsela e ba tlhomamisang tikologo e e fetang ya lefoko la tebelo la bosigo ka yone e ka tsela e e latelang: go tswa mo setlhopheng sa bolesome sa mophato mongwe le mongwe wa masole a a tsamayang ka dinao le a a palameng dipitse, setlhopha se se thibeletseng kwa ntlheng e e kwa tlase ya mmila, go tlhophiwa monna yo o gololwang mo tirong ya go disa, mme o nna teng letsatsi le letsatsi fa letsatsi le phirima, o ya kwa tanteng ya molaodi wa sesole,mme o amogela lefoko la tebelo go tswa kwa go ene.Lefoko leo le kwalwa mo letlapang la logong le le kwadilweng lefoko mo go lone – o a tsamaya, mme fa a boela kwa a nnang teng o fetisetsa lefoko la tebelo le letlapana fa pele ga basupi kwa molaoding wa maniple e e latelang, yo le ene a le fetisetsang kwa go yo o bapileng le ene. Botlhe ba dira jalo go fitlha e fitlha kwa di- maniple tsa ntlha, tse di neng di thibeletse gaufi le ditante tsa di-tribune. Bano ba morago ba patelesega go isa letlapa leno kwa dikgotlatshekelong pele ga go nna lefifi. Gore fa botlhe ba ba ntshitsweng ba ka busiwa, tribune e itse gore lefoko la tebelo le neetswe di-maniple tsotlhe, mme le fetile mo go botlhe mo tseleng ya lone ya go boela kwa go ene. Fa go na le nngwe ya tsone e e tlhaelang, o dira dipatlisiso ka nako e le nngwe, ka a itse ka matshwao gore letlapa le sa boa le tswa kwa letlhakoreng lefe, mme ope fela yo o ikarabelang ka go emisa o kopana le kotlhao e e mo tshwanetseng. [6]
Mafokophiri a a neng a dirisiwa mo sesoleng a ne fetoga gore a se ka a akaretsa lefokophiri le karabo ya lefokophiri; ka sekai mo malatsing a ntlha a Ntwa ya Normandy, masole a a fofang ka diparachute a U.S. 101st Airborne Division a ne a dirisa lefokophiri le le reng flash, le le neng le buiwa jaaka potso ya netefatso, mme karabo e e siameng e ne e le "thunder" . Kgwetlho le karabo di ne di fetolwa malatsi mangwe le mangwe a le mararo. Batlhabani ba difofane ba Amerika le bone ba ne ba dirisa sedirisiwa se se bidiwang "kirikete" ka D-Day ka tsela e e tumileng mo boemong jwa thulaganyo ya di-password jaaka mokgwa o o kgethegileng wa go itshupa ka nakwana; tobetsa e le nngwe ya tshipi e e neng e neelwa ke sedirisiwa boemong jwa nomoro ya sephiri e ne e tshwanetse go kopana le go tobetsa ga bobedi go araba. [7]
Mafokophiri a ntse a dirisiwa mo dikhomputareng fa e sa le ka malatsing a ntlha a khomphiutha. Tsamaiso ya go Abelana Nako e e Tshwaraganang (CTSS), e leng tsamaiso e e neng ya tlhagisiwa kwa MIT ka 1961, e ne e le tsamaiso ya ntlha ya khomputara go dirisa go tsena ka lefokophiri. [8] CTSS e ne e na le taelo ya LOGIN e e neng e kopa nomoro ya sephiri sa modirisi. "Morago ga go thaepa LEFOKOPHIRI, tsamaiso e tima mokgwa wa go gatisa, fa go kgonega, gore modirisi a kgone go thaepa nomoro ya gagwe ya sephiri." [9] Mo masimologong a bo1970, Robert Morris o ne a tlhama thulaganyo ya go boloka dikhunololamoraba tsa go tsena ka sebopego sa hashed jaaka karolo ya tsamaiso ya tiriso ya Unix . Tsamaiso eno e ne e theilwe mo motšhineng o o etsisitsweng wa Hagelin rotor crypto, mme e ne ya tlhagelela la ntlha mo Kgatisong ya bo6 ya Unix ka 1974. Mofuta wa moragonyana wa dikgatotharabololo tsa gagwe, tse di bidiwang crypt(3), di ne tsa dirisa letswai la dintlhanyana di le 12 mme tsa dirisa mofuta o o fetotsweng wa dikgatotharabololo tsa DES makgetlo a le 25 go fokotsa kotsi ya go tlhaselwa ga bukantswe e e dirilweng pele ga nako . [10]
Mo dinakong tsa segompieno, maina a badirisi le dikhunololamoraba di dirisiwa thata ke batho ka nako ya go tsena mo webosaeteng e e laolang go tsena mo ditsamaisong tsa khomphutha tse di sireleditsweng, difouno tsa selula, dikhoutara tsa TV ya kheibole, metšhini e e itirisang ya go ntsha madi (di - ATM), jj. le eleng go bala lekwalodikgang la mo mosong mo Internet. [11]
- ↑ "password". Computer Security Resource Center: Glossary. National Institute of Standards and Technology. Retrieved 13 July 2026.
- ↑ Ranjan, Pratik; Om, Hari (6 May 2016). "An Efficient Remote User Password Authentication Scheme based on Rabin's Cryptosystem". Wireless Personal Communications (in Sekgoa). 90 (1): 217–244. doi:10.1007/s11277-016-3342-5. ISSN 0929-6212. S2CID 21912076.
- ↑ Williams, Shannon (21 October 2020). "Average person has 100 passwords - study". SecurityBrief New Zealand. TechDay. Retrieved 28 April 2021.
- ↑ "authentication protocol". Computer Security Resource Center: Glossary. National Institute of Standards and Technology. Retrieved 13 July 2026.
- ↑ "Passphrase". Computer Security Resource Center: Glossary. National Institute of Standards and Technology. Retrieved 17 May 2019.
- ↑ "The Roman Military System". About.com. Archived from the original on 2008-02-07. https://web.archive.org/web/20080207011711/http://ancienthistory.about.com/library/bl/bl_text_polybius6.htm.
- ↑ Mark Bando (2007). 101st Airborne: The Screaming Eagles in World War II. Mbi Publishing Company. ISBN 978-0-7603-2984-9. Archived from the original on 2 June 2013. Retrieved 20 May 2012.
- ↑ Hunt, Troy (26 July 2017). "Passwords Evolved: Authentication Guidance for the Modern Era". Retrieved 22 March 2019.
- ↑ Massachusetts Institute of Technology (1965). The Compatible Time-Sharing System (PDF) (2nd ed.). p. 282.
- ↑ Morris, Robert & Thompson, Ken (1979). "Password Security: A Case History". Communications of the ACM. 22 (11): 594–597. CiteSeerX 10.1.1.135.2097. doi:10.1145/359168.359172. S2CID 207656012. Archived from the original on 22 March 2003.
- ↑ Tariq, Muneeb (2025-03-26). "10 Uses of Passwords". Educate Computer (in American English). Retrieved 2025-11-13.