Letamo la Lotsane
Letamo la Lotsane ke letamo le le mo nokeng ya Lotsane kwa Botswana le le weditsweng ka ngwaga wa 2012. Maikaelelo a lone ke go tlamela banni ba metse-selegae ka metsi a a nowang le go tshegetsa porojeke ya temo ya dijalo.
Tlhaloso
[fetola | Fetola Motswedi]Maikaelelo a letamo ke go tlamela ka motswedi o o ikanyegang wa metsi a a nowang mo metseng e le masome mabedi le bobedi mo kgaolong ya Tswapong, le go tlamela ka metsi a nosetso a tiro ya temo ya dijalo ya diheketara di le makgolo a mabedi le masome matlhano (diheketara di le 620) gaufi le Maunatlala.[1]
Letamo ke motheo o o tladitsweng ka lefatshe o o boleele jwa dimitara di le 30 (98 ft) le boleele jwa dikilometara di le 1.5 (0.93 mi), ka tsela e e sa tshelwang ya ogee crest e e boleele jwa dimitara di le 180 (590 ft). Letamo le na le bokgoni jwa polokelo jo bo dirang jwa dikhubikimitara di le 40 000 000 (1.4×109 cu ft).[2] Letamo le agilwe ke Koporasi ya Sinohydro ka ditshenyegelo tse di ka nnang dimilione di le US$100.7.[1] Baagi ba Botswana ba le 835 le Ba-China ba le 138 ba ne ba thapiwa mo tirong ya go aga.[3] Mafaratlhatlha a dipeipi tsa go isa metsi a tla nna boleele jwa dikilometara di le 174 fa a weditswe.[3]
Kago
[fetola | Fetola Motswedi]Konteraka ya tirelo ya boenjenere ya go sekaseka polane, go reka le go gakolola ka nako ya kago ya letamo e ne ya newa SMEC Holdings ya Australia.[1] Konteraka e ne ya newa Sinohydro ya China ka Ferikgong 2009, mme go rulagantswe gore e wediwe ka Diphalane 2011.[4] Ka Motsheganong 2010 Tona ya Diminerale, Maatla le Metswedi ya Metsi o ne a tlhagisa gore dipeipi tsa metsi go tswa kwa Letamong la Lotsane go ya kwa metseng di tla kgaola masimo mangwe a go lengwa a a leng a banni ba Maunatlala le Mokokwane, mme a re batho ba motse ba tlaa duelwa.[5] Ka Phatwe 2011 letlha la bofelo la go fetsa le ne la atolosediwa go Sedimonthole 2011.[4] Go tloga ka Tlhakole 2012 letamo le ne le weditswe mme le simolola go tshwara metsi, mme le ne le ise le nne le a a lekaneng go simolola go tlamela metse ka go ne go ise go nne le pula e e bokete mo lefelong la kgobokanyo ya metsi.[6]