Jump to content

Letamo la Mmakgodumo

Go tswa ko Wikipedia

Letamo la Mmakgodumo, le gape le itsiweng jaaka Letamo la Bathoen, ke letamo le le kwa Kanye mo Kgaolong ya Borwa ya Botswana. Le ne la agiwa ka 1940 ka fa tlase ga boeteledipele jwa Kgosi Bathoen II, Kgosi e Kgolo ya Bangwaketse, e le karolo ya maiteko a ntlha a go laola metsi le go tlhabolola nosetso mo lefelong leo.[1][2] Letamo le sa ntse le le karolo ya botlhokwa ya ngwao le tikologo ya Kanye, mme le amanngwa le bojanala, boswa jwa lefelo le pabalesego ya diphologolo.

Hisetori

Letamo la Mmakgodumo le ne la agiwa ka 1940 ka fa tlase ga Kgosi Bathoen II e le karolo ya maiteko a go rarabolola bothata jwa tlhaelo ya metsi le go tshegetsa tsotlhe tsa temo kwa Kanye. Letamo le ne la nna motheo wa porojeke ya nosetso e e neng e tlamela merogo le dijalo tse dingwe bakeng sa tiriso ya baagi, go akaretsa le mananeo a go fepa baithuti kwa dikolong mo tshimologong ya dingwaga tsa bo-1940.[2][3] Letamo le tsewa e le nngwe ya diporojeke tsa ntlha tsa nosetso tse di neng tsa simololwa ke baagi mo kgaolong eo, mme le amanngwa thata le ponelopele e e bophara ya tlhabololo ya Kgosi Bathoen II ya Kanye.

Lefelo la Paabalesego ya Dinonyane

Ka 1992, lefelo le le dikologileng Letamo la Mmakgodumo le ne la itsisiwe semmuso jaaka Lefelo la Pabalesego ya Dinonyane la Letamo la Bathoen, ka fa tlase ga Lefapha la Diphologolo le Diphaka tsa Bosetšhaba. Lefelo leno la pabalesego le ne la tlhomiwa go rotloetsa pabalesego ya tlholego le bojanala jo bo tswelelang, fa gape le sireletsa tikologo ya tlholego ya letamo.[4] Lefelo la pabalesego le tlamela bonno jwa mefuta e e farologaneng ya dinonyane le diphologolo tse dingwe tse di amanang le letamo le dikgwa tse di le dikologileng. Le dirisediwa boitapoloso jo bo jaaka go lebelela dinonyane, go tshwara ditlhapi le bojanala jo bo ikaegileng ka tlholego.

Bojanala le botlhokwa jwa ngwao

Letamo la Mmakgodumo ke lengwe la mafelo a a itsegeng a bojanala mo kgaolong ya Kanye. Le amanngwa le dipolelo tsa setso, boswa jwa ngwao le dilo tsa tlholego tse di gogelang baeng, tse di jaaka mekgatšha e e boteng le mafelo a a nang le dikgwa a a gaufi.[5] Lefelo leno ke karolo ya maiteko a magolo a go rotloetsa bojanala jwa ngwao mo Kgaolong ya Borwa, mme le amanngwa le mananeo a boswa a a etelelwang pele ke baagi ba lefelo leo.

Pabalesego

Taolo ya tikologo ya lefelo la letamo e akaretsa maiteko a go tlhokomela selekanyo sa metsi le go laola dimela tse di le dikologileng. Dipatlisiso le dipego tsa mo lefelong leo di supile matshwenyego ka go anama thata ga ditlhare tsa eucalyptus, mme bothata joo bo rarabolotswe ka ditsela tsa taolo e e laolwang sentle, tse di ikaeletseng go sireletsa tekatekano ya tikologo ya letamo.[6]

Bona gape

-Kanye

- Kgosi Bathoen II

- Lenaane la matamo le mafelo a polokelo ya metsi mo Botswana

  1. "From fairy tale to tourism". Mmegi Online (in Sekgoa). 2009-01-23. Retrieved 2026-06-12.
  2. 1 2 "DailyNews". dailynews.gov.bw (in Sekgoa). Archived from the original on 2024-10-31. Retrieved 2026-06-12.
  3. "he Settlement Nexus of the Southern District of Botswana". University of Pretoria Repository. Retrieved 2026-06-12.
  4. "Botswanas National Monuments and Protected Areas". Botswanas National Monuments and Protected Areas. 2015-05-20. Retrieved 2026-06-12.
  5. "From fairy tale to tourism". Mmegi Online (in Sekgoa). 2009-01-23. Retrieved 2026-06-12.
  6. Moekejo, Kehumile (2020-05-07). "Eucalyptus Overpopulation at Mmakgodumo threatens dam". AllAfrica. Retrieved 2026-06-12.