Letamo la Shashe
Letamo la Shashe ke letamo le le mo nokeng ya Shashe kwa Botswana le le agilweng go tlamela toropo ya madirelo ya Selebi-Phikwe metsi.[1] Motse o mogolo wa Tonota o kafa borwa jwa letamo le.
Lefelo le bokgoni
[fetola | Fetola Motswedi]Letamo le le thibela Noka ya Shashe mme le dikilometara di ka nna masome mabedi lebotlhano kwa borwa bophirima jwa Francistown[1] le dikilometara di ka nna masome a ferabobedi kwa bokone bophirima jwa Selebi-Phikwe.[2] Dinoka tsa Mairoro, Lunyi le Swiki tsa Shashe le tsone di tsena mo letangwaneng.[3] Letsha la maitirelo le boleele jwa dikilometara di le lesome le botlhano le bophara jwa dikilometara di le 4.2. Fa e tletse, boalogodimo jwa metsi a a bulegileng bo akaretsa diheketara di ka nna 3 200 (diheketara di le 7 900)[4] mme bo na le bokgoni jwa dikhubikimitara di le 85 000 000 (3.0×109 cu ft).[5]
Kago
[fetola | Fetola Motswedi]Letamo le agilwe jaaka karolo ya peeletso e kgolo mo mafaratlhatlheng a a tlhokegang go dirisa dipolokelo tsa tshipi ya kopore-nikele kwa Selebi le Pikwe, e e fopholediwang ka Phalane 1969 go nna palogotlhe ya ditonne tse dikhutshwane di le didikadike di le 45.7. Motheo o o boleele jwa dikilometara di le 3.5, o o boleele jwa dimitara di le masome mabedi le bosupa (89 ft) o ne wa wediwa ka 1973.[1] Metsi a a tswang mo letamong a tlisiwa kwa Selebi-Phikwe ka phaephe e e ka fa tlase ga lefatshe.[2]
Ka 1982 go ne ga fitlhelwa gore metsi a a ka fa tlase ga lefatshe go tswa kwa didibeng tsa selegae kwa Francistown a na le selekanyo se se kwa godimo sa nitrate, mme gape a ne a sa lekana go fitlhelela tlhokego ya setšhaba, ka jalo tlamelo ya metsi a setšhaba a toropo eo e ne ya fetolelwa go dirisa metsi a a tswang kwa Letamong la Shashe.[6] Ditiro tsa metsi tsa Letamo la Shashe, go tswa mo tseleng ya Francistown kwa bokone jwa Lefelo la Leano la Tlhabololo la Tonota, le tsone di tlamela Tonota ka metsi a a nowang.[7]
Tiriso ya letamo
[fetola | Fetola Motswedi]Palogotlhe ya thobo e e ka nnang teng ya ditlhapi go tswa mo letangwaneng e fopholeditswe go feta ditonne di le masome matlhano ka ngwaga.[8] Letamo le dirisediwa go tshwara ditlhapi go itshedisa, kgwebo le metshameko, mme gape le ke setlhopha sa go tsamaya ka sekepe. Dikhudu, ditlhapi, di-otter, bokgwathe ba Nile le dinonyane tse dintsi tse di farologaneng di nna mo letangwaneng le.
Letamo le bontsha metlhala ya kgotlelo ya batho jaaka matlakala go dikologa le mo metsing.[3] Ka Tlhakole 2009 Koporasi ya Ditirelo tsa Metsi e ne ya patelesega go emisa ditiro tsotlhe tsa setšhaba kwa letamong morago ga gore go latedisiwe go runya ga cholera mo metsing a lone.[9]
Metswedi
[fetola | Fetola Motswedi]- 1 2 3 Knight 1990, p. 402.
- 1 2 Sillery 1974, p. 171.
- 1 2 Gabathuse & Maganu-Edwin 2011.
- ↑ Hughes & Hughes 1992, p. 626.
- ↑ Central Statistics Office 2009, p. 3.
- ↑ Schmoll 2006, p. 284.
- ↑ Tonota-Shashe development plan 2001, p. 109.
- ↑ vanden Bossche & Bernacsek 1990, p. 20.
- ↑ WUC Suspends Activities...