Jump to content

Letamo la Shashe

Go tswa ko Wikipedia

Letamo la Shashe ke letamo le le mo nokeng ya Shashe kwa Botswana le le agilweng go tlamela toropo ya madirelo ya Selebi-Phikwe metsi.[1] Motse o mogolo wa Tonota o kafa borwa jwa letamo le.

Lefelo le bokgoni

[fetola | Fetola Motswedi]

Letamo le le thibela Noka ya Shashe mme le dikilometara di ka nna masome mabedi lebotlhano kwa borwa bophirima jwa Francistown[1] le dikilometara di ka nna masome a ferabobedi kwa bokone bophirima jwa Selebi-Phikwe.[2] Dinoka tsa Mairoro, Lunyi le Swiki tsa Shashe le tsone di tsena mo letangwaneng.[3] Letsha la maitirelo le boleele jwa dikilometara di le lesome le botlhano le bophara jwa dikilometara di le 4.2. Fa e tletse, boalogodimo jwa metsi a a bulegileng bo akaretsa diheketara di ka nna 3 200 (diheketara di le 7 900)[4] mme bo na le bokgoni jwa dikhubikimitara di le 85 000 000 (3.0×109 cu ft).[5]

Letamo le agilwe jaaka karolo ya peeletso e kgolo mo mafaratlhatlheng a a tlhokegang go dirisa dipolokelo tsa tshipi ya kopore-nikele kwa Selebi le Pikwe, e e fopholediwang ka Phalane 1969 go nna palogotlhe ya ditonne tse dikhutshwane di le didikadike di le 45.7. Motheo o o boleele jwa dikilometara di le 3.5, o o boleele jwa dimitara di le masome mabedi le bosupa (89 ft) o ne wa wediwa ka 1973.[1] Metsi a a tswang mo letamong a tlisiwa kwa Selebi-Phikwe ka phaephe e e ka fa tlase ga lefatshe.[2]

Ka 1982 go ne ga fitlhelwa gore metsi a a ka fa tlase ga lefatshe go tswa kwa didibeng tsa selegae kwa Francistown a na le selekanyo se se kwa godimo sa nitrate, mme gape a ne a sa lekana go fitlhelela tlhokego ya setšhaba, ka jalo tlamelo ya metsi a setšhaba a toropo eo e ne ya fetolelwa go dirisa metsi a a tswang kwa Letamong la Shashe.[6] Ditiro tsa metsi tsa Letamo la Shashe, go tswa mo tseleng ya Francistown kwa bokone jwa Lefelo la Leano la Tlhabololo la Tonota, le tsone di tlamela Tonota ka metsi a a nowang.[7]

Tiriso ya letamo

[fetola | Fetola Motswedi]

Palogotlhe ya thobo e e ka nnang teng ya ditlhapi go tswa mo letangwaneng e fopholeditswe go feta ditonne di le masome matlhano ka ngwaga.[8] Letamo le dirisediwa go tshwara ditlhapi go itshedisa, kgwebo le metshameko, mme gape le ke setlhopha sa go tsamaya ka sekepe. Dikhudu, ditlhapi, di-otter, bokgwathe ba Nile le dinonyane tse dintsi tse di farologaneng di nna mo letangwaneng le.

Letamo le bontsha metlhala ya kgotlelo ya batho jaaka matlakala go dikologa le mo metsing.[3] Ka Tlhakole 2009 Koporasi ya Ditirelo tsa Metsi e ne ya patelesega go emisa ditiro tsotlhe tsa setšhaba kwa letamong morago ga gore go latedisiwe go runya ga cholera mo metsing a lone.[9]

  1. 1 2 3 Knight 1990, p. 402.
  2. 1 2 Sillery 1974, p. 171.
  3. 1 2 Gabathuse & Maganu-Edwin 2011.
  4. Hughes & Hughes 1992, p. 626.
  5. Central Statistics Office 2009, p. 3.
  6. Schmoll 2006, p. 284.
  7. Tonota-Shashe development plan 2001, p. 109.
  8. vanden Bossche & Bernacsek 1990, p. 20.
  9. WUC Suspends Activities...