Letamo la Thune
Letamo la Thune ke letamo le le mo Nokeng ya Thune kwa Botswana le le neng la agiwa ka 2012 mme la bulwa ka 2013. Le na le bokgoni jo bo rulagantsweng jwa dikhubikimetara di le 90 000 000 (3.2×109 cu ft).[1]
Tlhaloso
[fetola | Fetola Motswedi]Letamo le le mo nokeng ya Thune kwa godimo go tswa fa e kopanang teng le Motloutse. Letamo le mo nageng e e batlang e le sephaphathi, mme le tla nna le boteng jo bo ka nnang dimitara di le lesome le botlhano (49 ft). Ka ntlha ya seemo sa loapi se se mogote, se se omileng, tatlhegelo ya mowafatso ke tlhobaboroko e e masisi. Go ile ga akanyediwa ditsela tse di farologaneng tsa go fokotsa tatlhegelo e e ntseng jalo mme ga ganwa. Letamo le tla nna sebopego sa letsopa le le tletseng mmu.[2] E tla nna bogodimo jwa dimitara di le 33.6 (110 ft), ka lebota le le boleele jwa dikilometara di le 1.7 le bokgoni jwa dikhubiki dimitara di le 90 000 000 (3.2×109 cu ft).[3]
Maikaelelo
[fetola | Fetola Motswedi]Letamo le tlaa tlamela metse e le mmalwa mo kgaolong ya Bobirwa metsi a a nowang, le metsi a nosetso go porojeke ya temothuo gaufi le Mathathane.[4] Fa e sena go wediwa, metsi a tla isiwa kwa metseng ya Bobonong, Motlhabaneng, Mathathane, Tsetsebjwe, Mabolwe, Semolale, Gobojango, Lepokole le Molalatau.[3]
Kago
[fetola | Fetola Motswedi]Thutopuisano ya banaleseabe e ne ya tshwarwa ka Lwetse 2009 kwa Holong ya Sekolo se Segolwane sa Molalatau, kwa Tona a neng a neelana ka tshedimosetso le go araba dipotso. O tlhagisitse gore, le fa letamo le tlaa tlisa dipoelo tse dikgolo, gape go tlaa nna le mathata ka nako ya kago jaaka go tsena ga batswakwa ba ba seng ka fa molaong, bosenyi le mathata a thobalano jaaka HIV/AIDS le boimana jwa basha.[3]
Lefelo la letamo le ne la neelwa rakonteraka, wa Boenjenere le Kago wa Zhon Gan, ka Moranang a le malatsi a masome mararo 2010.[5] Porojeke e ne e tshwanetse go wediwa ka Moranang 2013. Lefelo la go phepafatsa metsi le diphaephe di ka diega go fitlha ka 2014 ka ntlha ya mathata a matlole. Ka Phukwi 2010 go ne ga begwa gore tiro ya lefelo la letamo e ne e eme fa e sale ka tiragalo e mo go yone modiri mongwe a neng a bolawa kgwedi pele ga foo. Go tlosiwa ga ditlhare go ne go simolotse mo lefelong gore go dirwe dipatlisiso, fela porojeke e ne e le kwa morago ga nako.[4] Moletlo wa go simolola tiro o ne wa tshwarwa ka Lwetse 2010, o o neng o tsenetswe ke Ponatshego Kedikilwe, Tona ya Meepo, Kgotletso le Metsi.[6]
Go tloga ka Mopitlo 2011, Letamo la Thune le ne le weditswe ka 38% fela. Ditiego di ne di bakilwe ke merwalela, mme go ne go na le mathata a go aga mafelo a bonno le a diteseletso.[7]