Mmamashia
Mmamashia ke lefelo mo Botswana le le ka nnang dikilometara di le 15 kwa bokone jwa toropokgolo ya Gaborone le e leng lefelo la lefelo la go phepafatsa metsi la Mmamashia le letamo le legolo la go lekalekanya metsi.
Ditiro tsa metsi
[fetola | Fetola Motswedi]Letamo le polante di tsamaisiwa le go tlhokomelwa ke Koporasi ya Ditirelo tsa Metsi.[1]Motswedi wa ntlha wa tlamelo e ne e le Letamo la Bokaa, ka tlhamalalo kwa bokone. Go tsenngwa tirisong ga porojeke ya metsi ya North-South Carrier ka 2000 go ne ga tlisa metsi a a tala mo polante go tswa kwa Letamong la Letsibogo mo Nokeng ya Motloutse, kwa bokone thata.[2] Morago ga go phepafadiwa metsi a abelwa badirisi ba kgaolo ya Gaborone.[3]
Letamo le agilwe ka konkoreiti e e nonotshitsweng, mme le na le bokgoni jwa dikhubikimitara di le 78 000 (2 800 000 cu ft).[4] Letamo le tswetswe go fokotsa tatlhegelo ka mowafatso.[3] Go tloga ka 2003 polante e ne e na le bokgoni jwa dikhubikimitara di le 92 000 (3 200 000 cu ft) ka letsatsi.[5]Mo ngwageng oo go ne ga nna le tlhaelo ya metsi go tswa kwa Letamong la Letsibogo, le le neng le rulagantswe gore e nne lone le le tlamelang ka ntlha. Go na le moo, polante e ne e dirisa metsi a a tswang kwa Letamong la Gaborone le metsi a a tswang kwa Aforika Borwa.[6]
Kgato ya 2 ya Porojeke ya Metsi a a Tshwarang Bokone le Borwa e tlisa metsi a mangwe go tswa kwa Letamong la Dikgatlhong.[7]Metsi a tlaleletso a solofetswe go nna teng ka 2014. Polante ya Mmamashia e tla tlhabololwa ka bokgoni jwa tlaleletso jwa 45 Ml/d pele ga kalafi, ka ntlha ya eutrophication kwa Bokaa, le kalafi ya bobedi ya 45 Ml/letsatsi.[8]
Ditlamorago tsa loago
[fetola | Fetola Motswedi]Malapa a le lesome le boraro a ne a patelesega go fuduga go ya go aga letangwana le le laolang la Mmamashia, ba amogela pusetso.[9]Kago ya tsela e e tswang kwa Mmamashia e ya kwa Malolwane mo Kgaolong ya Kgatleng e ne e rulaganyeditswe go simolola ka Seetebosigo 2008, e feta fa gare ga motse wa Matebeleng le wa Oodi. Puso e ne e duela balemirui ba ba latlhegetsweng ke lefatshe.[10] Ka Motsheganong 2012 malapa a le marataro a batho ba ba nnang mo matlong a a kwa Mmamashia a a nang le bana ba le 37 a ne a lelekwa mme matlo a bone a thubiwa ke Kgatleng Landboard.[11] Banni ba ne ba re ba abetswe lefatshe lengwe ke Kgosi Molefi mme le le setseng ke Kgosi Linchwe, mme ba le nnile le go le lema dingwaga di le masome a supa.[12]
Metswedi
[fetola | Fetola Motswedi]sources
[fetola | Fetola Motswedi]- Bevanger, Kjetil (December 1994). The North-South Carrier Water Project in Botswana. A review of environmental impact assessments (PDF). Trondheim: Norwegian Institute for Nature Research. ISBN 82-426-0531-9.
- Letswamotse, Phaladi (30 May 2012). "Mmamashia demolitions inhuman - BCP". Botswana Gazette. Retrieved 24 September 2012.
- Keoreng, Ephraim (7 June 2012). "Mmamashia evictees need accommodation". Mmegi Online. Retrieved 24 September 2012.
- "North-South Carrier Water Project Field Survey" (PDF). Japan Bank of International Cooperation. July 2003. Retrieved 24 September 2012.
- B. Paya; G.T. Matsiara; I.J. Bettesworth; M. van der Walt; P. du Plessis; B. Bosman; D. Stephenson; N. Mbayi; A. Keabetswe (2012). "BOTSWANA'S NORTH SOUTH CARRIER 2 WATER TRANSFER SCHEME" (PDF). WISA 2012 conference. Archived from the original (PDF) on 3 March 2016. Retrieved 22 September 2012.
- Setshogo, Tumelo (17 October 2007). "Date Set for Construction of New Mmamashia-Malolwane Road". Mmegi Online. Retrieved 24 September 2012.
Citations
[fetola | Fetola Motswedi]- ↑ North-South Carrier Water Project Field Survey, p. 9.
- ↑ Paya, Matsiara, Bettesworth, et al. 2012, p. 3.
- 1 2 Bevanger 1994, p. 6
- ↑ North-South Carrier Water Project Field Survey, p. 12
- ↑ North-South Carrier Water Project Field Survey, p. 4.
- ↑ North-South Carrier Water Project Field Survey, p. 6.
- ↑ Paya, Matsiara, Bettesworth, et al. 2012, p. 5
- ↑ Paya, Matsiara, Bettesworth, et al. 2012, p. 6
- ↑ North-South Carrier Water Project Field Survey, p. 8.
- ↑ Setshogo 2007
- ↑ Keoreng 2012
- ↑ Letswamotse 2012