Mmamogaswa
Mo ditlhamane, mmamogaswa ke setshedi sa metsi se se nang le tlhogo le mmele o o kwa godimo wa motho wa sesadi le mogatla wa tlhapi.[1] mmamogaswa e tlhagelela mo ditlhamong tsa ditso tse dintsi go tlala lefatshe, go akaretsa Yuropa, Latin America, Asia, le Afrika.
Mmamogaswa ka dinako tse dingwe di amana le ditiragalo tse di kotsi tse di jaaka ditsuatsue, go thubega ga dikepe, le go nwela (cf. §§ Omens). Mo dingwaong tse dingwe tsa setso (kgotsa ka dinako tse dingwe mo dingwaong tseo),ba ka nna molemo kgotsa ba ba molemo, ba naya batho madi a mantsi kgotsa ba ratana le batho.
Se se tshwanang le mmamogaswa wa monna ke merman, gape ke motho yo o itsegeng thata mo ditlhamong tsa setso le mo go tsa phasalatso. Le fa dingwao tsa go bonwa ga mermen di sa tlwaelega go feta tsa mmamogaswa, go ya ka ditlhamane go tsewa gore di nna mmogo le tse di tshwanang le tsone tsa basadi. Tse ditonanyana le tse di namagadi ka dinako tse dingwe di bidiwa Ba-Merfolk kgotsa batho.
Kgopolo ya Bophirima ya di mmamogaswa jaaka diopedi tse dintle, tse di gogelang e ka tswa e tlhotlheleditswe ke di serene tsa ditlhamane tsa Segerika, tse kwa tshimologong di neng di tshwana le dinonyane, mme di ne tsa simolola go bontshiwa di tshwana le ditlhapi mo motlheng wa Bokeresete. Dipego tsa hisetori tsa di mmamogaswa, jaaka tse di begilweng ke Christopher Columbus ka nako ya patlisiso ya gagwe ya Caribbean, di ka tswa di ne di bonwa ke Di manatees kgotsa diamusi tse di tshwanang le tsone tsa metsi. Le fa go se na bosupi jwa gore go na le di mmamogaswa kwa ntle ga ditlhamane, dipego tsa go bonwa ga di mmamogaswa di tsweletse go fitlha gompieno.

Motswedi
[fetola | Fetola Motswedi]- ↑ "Mermaid". Dictionaries. Oxford. Archived from the original on 20 November 2018. Retrieved 16 April 2012.