Jump to content

Molao o o thibelang go tsenngwa ga makgoba mo lefatsheng

Go tswa ko Wikipedia

Molao o o thibelang go tsenngwa ga makgoba mo lefatsheng wa 1807 (2 Stat. 426, o o tsentsweng tirisong ka Mopitlwe a le gabedi, 1807) ke molao wa Amerika o o neng o thibela go tlisiwa ga makgoba mo Amerika. E simolotse go dira ka Firikgong a rogwa 1808, letsatsi le le bofefo le le letleletsweng ke Molaomotheo wa Amerika.

Molao ono o ne wa rotloediwa ke Tautona Thomas Jefferson, yo o neng a kopa gore o tsenngwe tirisong mo puong ya gagwe ya 1806 ya State of the Union. Ene le ba bangwe ba ne ba rotloetsa kakanyo eno go tloga ka bo1770. O ne e supa maatla a mokgwa o o akaretsang wa go fedisa kgwebo ya makgoba ya boditshabatshaba, e Virginia, e neng ya latelwa ke dikgaolo tse dingwe tsotlhe, e neng e thibetse kgotsa e e thibetseng go tloga ka nako eo. South Carolina e ne ya simolola kgwebo ya yone gape. Molao wa Kgwebo ya Makgoba wa 1794 o ne wa simolola go lwantsha kgwebisano ya makgoba. Molao wa 1794 o ne wa fedisa molao wa dikepe tsa Amerika tse di neng di tsaya karolo mo kgwebisanong eno. Molao wa 1807 ga o a ka wa fetola seo—o ne wa dira gore go tlisa dithoto tsotlhe go tswa kwa moseja, tota le mo dikepeng tsa kwa ntle, e nne tlolomolao ya puso.

Go gweba ka makgoba mo teng ga Amerika gone go sa amiwe ke molao wa 1807. Tota e bile, fa thekiso ya semolao ya makgoba a a tswang kwa mafatsheng a sele e emisitswe, kgwebo ya selegae e ne ya oketsega. Go tlaleletse, go sukunyediwa ga makgoba ka bokukuntshwane gone ga tswelela.

[fetola | Fetola Motswedi]

Molao o ne o ama fela go tlisa kgotsa go romelwa kwa ntle ga makgoba, mme o ne o sa ame kgwebisano ya ka fa teng kgotsa magareng ga dikgaolo. Ka nako ya Phetogelo ya Amerika, dikoloni tsotlhe tse di lesome le boraro di ne tsa thibela go nna le seabe mo kgwebisanong ya makgoba ya boditshabatshaba (tse dingwe gape di ne tsa fedisa bokgoba ka fa teng), mme dikgaolo di le tharo moragonyana di ne tsa bula gape kgwebo ya makgoba ya boditshabatshaba (North Carolina e ne ya thibela go amogelwa ga makgoba ka 1794, mme ya nonotsha molao ka 1795).[1] Georgia e ne ya amogela dikepe tsa makgoba tsa go kgabaganya Atlantic go fitlha ka 1798.[2] South Carolina e ne ya bula gape kgwebo ya makgoba ya transatlantic ka Sedimonthole 1803 mme ya tlisa makgoba a le 39,075 a lotso lwa Aforika magareng ga 1804 le 1808[3]).

  1. "Slavery". NCpedia.org. E nopotswe Seetebosigo a ferabobedi ka 2025.
  2. Marques, Leonardo. The United States and the Transatlantic Slave Trade to the Americas, 1776–1867. Emory Theses and Dissertations (Dissertation later published by Yale University Press, ISBN 9780300212419). Emory University. p. 44.E nopotswe Seetebosigo a ferabobedi ka 2025.
  3. Handelsman, Jed (2002). "The Louisiana Purchase and South Carolina's Reopening of the Slave Trade in 1803". Journal of the Early Republic. 22 (2): 263–290. doi:10.2307/3125182. ISSN 0275-1275. JSTOR 3125182. E nopotswe Seetebosigo a ferabongwe ka 2025.