Jump to content

Molao wa Kgwebo ya Makgoba wa 1794

Go tswa ko Wikipedia

Molao wa Kgwebo ya Makgoba wa 1794 e ne e le molao o o neng o fetisitswe ke Congress ya Amerika o o neng o thibela go agiwa kgotsa go tsenya dikepe mo maemaelodikepeng a Amerika go gweba ka makgoba a boditshabatshaba. O ne wa saenwa go nna molao ke Tautona George Washington ka Mopitlwe a le masome mabedi le bobedi, 1794. Seno e ne e le sa ntlha mo ditiragalong di le mmalwa tse di kgatlhanong le kgwebo ya makgoba tse di dirilweng ke Congress. Ka 1800, Congress e ne ya e nonotsha ka go tlhatlosa dituelo le go abela baitseanape boleng jotlhe jwa sekepe sengwe le sengwe se se tshwerweng, gammogo le dithibelo tsa tlaleletso tsa dipeeletso tsa Amerika le go thapiwa mo kgwebong.[1]

Ka 1807, molao wa go thibela go tlisa makgoba kwa United States o ne wa tsenngwa tirisong. Kgwebisano ya selegae le go nna le makgoba di ne tsa nna ka fa molaong mo United States yotlhe ka Tlhabololo ya Bolesome le Boraro ya Molaotheo wa United States ka 1865 morago ga Ntwa ya Selegae ya Amerika.

Go fetisiwa

[fetola | Fetola Motswedi]

Molaokakanyetso o o ne wa tlhagisiwa ka nako ya 3rd Congress e e neng e diragetse ka Sedimonthole a le gabedi, 1793. Molaokakanyetso ono o ne wa fetisiwa ka Mopitlwe a le masome mabedi le bobedi, 1794, ka setlhogo se: Molao wa go thibela go dira kgwebo ya makgoba go tswa kwa Amerika go ya kwa lefelong lengwe le lengwe kgotsa kwa lefatsheng le sele.[2]

Mokwalo wa molao

[fetola | Fetola Motswedi]

Karolo ya ntlha. E amogelwe ke Senate le Ntlo ya Baemedi ba Amerika kwa Palamenteng,Gore ga go moagi ope kgotsa moagi wa Amerika, kgotsa moditshaba, kgotsa motho mongwe le mongwe yo o tsenang mo go yone, kgotsa yo o nnang mo go yone, o tla aga ka boene kgotsa motho mongwe le mongwe, e ka nna mong wa ntlo, moagi kgotsa mong wa ntlo, go lekana, go tlamela, go rwala kgotsa ka tsela e nngwe go baakanyetsa sekepe kgotsa sekepe sengwe le sengwe, mo maemelodikepeng mangwe le mangwe kgotsa lefelo la Amerika, le fa e le go dira gore sekepe kgotsa sekepe sengwe le sengwe se tsamae go tswa kwa maemelodikepeng mangwe kgotsa lefelo le le mo teng ga lone, ka maikaelelo a go dira kgwebo nngwe le nngwe kgotsa kgwebisano ya makgoba, go ya kwa nageng nngwe le nngwe; kgotsa ka maikaelelo a go reka, go tswa mo bogosing bongwe le bongwe jwa kwa ntle, lefelo kgotsa lefatshe, baagi ba bogosi joo, lefelo kgotsa lefatshe, go isiwa kwa lefatsheng legwe le lengwe, maemelodikepe, kgotsa lefelo lefe kgotsa lefe, go rekisiwa kgotsa go latlhwa, jaaka makgoba; Mme fa sekepe sengwe kgotsa sekepe sengwe le sengwe se tla tsenngwa jalo, jaaka go tlhalositswe fa godimo, ka maikaelelo a a boletsweng, kgotsa e tla dirwa gore e tsamae, jaaka go boletswe fa godimo, sekepe sengwe le sengwe, didiriswa tsa sone, ditafole, diaparo le didiriswa tse dingwe, di tla gapiwa ke Amerika; mme o tla tshwanelwa ke go tshwarwa, go sekisiwa le go atlholwa, mo dikgotlatshekelong tsa tikologo kgotsa kgotlatshekelo ya kgaolo ya kgaolo e sekepe kgotsa sekepe se se ka fitlhelwang le go tshwarwa.[2]

Morago ga go fetolwa ke Molao wa Kgwebo ya Makgoba wa 1800, Karolo ya bobedi e ne ya letlelela go latlhiwa ke beng le kgonagalo ya go duela tuelo ya $2,000.[2] Karolo ya boraro e ama bagwebi ba kwa ntle.[2] Karolo ya bone makgoba a a latlhilweng a a neng a le mo sekepeng le tuelo ya $200 motlhanka mongwe le mongwe.[2] Ka bokhutshwane, Molao o ne o lekanyetsa kgwebo ya makgoba ya boditshabatshaba mo dikepeng tsa mafatshe a sele, mme dikepe tsa mafatshe a sele tse di dirisang maemelodikepe a Amerika a ne a tshwanetse go dumela gore di se ka tsa romelwa kwa maemelodikepeng a U.S.[3][4]

  1. Finkelman, 2015, p. 458. E nopotswe Seetebosigo a ferabobedi ka 2025.
  2. 1 2 3 4 5 "1 Stat. 348". United States Statutes at Large. E nopotswe Seetebosigo a ferabobedi ka 2025.
  3. "Regulating the Trade". New York Public Library. Archived from the original on 8 July 2018. E nopotswe ka Seetebosigo a ferabobedi ka 2025.
  4. Finkelman, Paul (2004). "Suppressing American Slave Traders in the 1790s". OAH Magazine of History. 18 (3): 51–55. doi:10.1093/maghis/18.3.51. ISSN 0882-228X. E nopotswe Seetebosigo a ferabobedi ka 2025.