Moleta
| Moleta | |
|---|---|
| Kgosi ya Bangwaketse | |
| Reign | 1770 go tsena 1790 |
| Predecessor | Mongala |
| Successor | Makaba II |
| Leso | 1790 |
| Mathata | Makaba II |
| Rraagwe | Mongala |
Kgosi Moleta (yo a tlhokafetseng ka ngwaga wa sekete, makgolo a supa le masome a robabongwe (1790) e ne e le kgosi ya Bangwaketse go tswa ka ngwaga wa sekete makgolo a supa le masome a supa(1770) go tsena ka ngwaga wa sekete makgolo a supa le masome a robabongwe (1790). O ne a tlhatlhama rraagwe ebong Kgosi Mongala, mme a tlhatlhangwa ke ngwana wa gagwe ebong Makaba II.
Botshelo jwa Gagwe a le mmotlana
[fetola | Fetola Motswedi]Moleta o tshotswe ke rre Mongala, kgosi wa Bangwaketse. Moleta o ne a na le ngwana wa mosimane, ebong Makaba, yo o tshotsweng ka ngwaga wa sekete makgolo a supa le masome a marataro (1760).[1] Moleta o simolotse kgotlhang gareng ga Bangwaketse le Bakgwatlheng ka ngwaga wa sekete makgolo a supa le masome a supa (1770) fa a ne a gobaditse Seeiso, ngwana wa ga kgosi Tau wa Bakgwatlheng. Fa Bakgwatlheng ba tsamaya, Mongala o ne a ba tlhasela, mme a bolawa mo ntweng eo. Moleta o ne a nna kgosi ya Bangwaketse.[2]
Kgosi ya Bangwaketse
[fetola | Fetola Motswedi]Go ipusolosetsa loso la ga rraagwe, Moleta o ne a tlhasela Bakgwatlheng a phatlalatsa morafe wa bone, mme ba ba falotseng ba tsena mo merafeng e mengwe. Bontsi ba ne ba boela mo morafeng wa Bangwaketse, ba akaretsa Seeiso, o a neng a nna tlhogo ya kgotla nngwe mo morafeng oo.[2]
Fa rraagwe Moleta ebong Mongala a supiwa e le ene kgosi ya ntlha ya Bangwaketse fa ba simolola go ikemela, Bakwena bangwe ba supa fa Moleta e ne e le ene tlhogo ya morafe fa o kgaogana.[2] Puso ya ga Moleta e ne e tshwaya tshimologo ya nonofo ya Bangwaketse mo go tsa kgwebo mo kgaolong eo.[3]
Fa Bangwaketse ba ne ba tsena mo ntweng le merafe e mengwe ya kwa borwa, go ne ga gakololwa Moleta gore morafe o age mabotana a tshireletso, ka jalo a fudusa morafe kwa Seoke go ya dithabeng tsa Pitsa kwa ba neng ba aga mabota. Morafe morago o ne wa fudugela kwa Makolontwane, Mhakane le Setlhabatsane.[4]
Moleta o ne a tsena mo ntweng le Bahurutshe, ba lwela moeteledipele wa bone Tirwe, o puso ya gagwe e neng e ikgapetswe ke morwa rraagwe ebong Boikanyo.[4]
Moleta o tlhokafetse ka ngwaga wa 1790, a tlhatlhamiwa ke morwae ebong Makaba. Bangwaketse ba supa fa a tlhokafetse ka ntlha ya bogodi fa a ne a tswa kwa kgotleng a ya lesakeng la dikgomo. Morongwa John Campbell o begile polelo e a neng a e boleletswe, ya gore Moleta o ne a jesitswe botlhole ke Makaba ka a ne a le lefufa mo mongweng wa basadi ba ga Moleta.[4]
Metswedi
[fetola | Fetola Motswedi]- ↑ Williamson, David (1977). Burke's Royal Families of the World. Vol. II: Africa & the Middle East. Burke's Peerage. ISBN 978-0-85011-029-6.
- 1 2 3 Schapera, I. (1942). "A Short History of the Bangwaketse". African Studies. 1 (1): 1–26. doi:10.1080/00020184208706566. ISSN 0002-0184.
- ↑ Morton, Barry; Ramsay, Jeff (2018). Historical Dictionary of Botswana (5th ed.). Rowman & Littlefield. ISBN 978-1-5381-1133-8
- 1 2 3 Schapera 1942, p. 3.