Jump to content

Monwana

Go tswa ko Wikipedia

Monwana ke palo e e bonalang mo maotong a a kwa pele a bontsi jwa diphologolo tse di nang le lerapo la mokwatla tse di nang le maoto a mane , segolobogolo tse di nang le dintlha tse di kgonang go tshwara ( ke gore diatla ) jaaka batho le diphologolo tse dingwe tse ditshelang . Bontsi jwa ditetrapod di na le dinomoro di le tlhano ( ke menwana e matlhano ), mme dinomoro tse dikhutshwane ( ke gore tse dikhutshwane thata go feta dithapotse di kwa godimo) gantsi di bidiwa menwana ya dinao fa tse di lelefaditsweng thata di bidiwa menwana . Mo bathong, menwana e kgona go tshwaragana ka tsela e e bonolo e bile e kgona go ganetsana mme e dira jaaka serwe se se botlhokwa sa go ama le go tshikhinyega sentle e leng selo se se botlhokwa thata mo bokgoning jwa diatla le mo bokgoning jwa go tshwara le go dirisa dilo .

Gantsi batho ba na le dinomoro di le tlhano, [1] tse marapo a tsone a bidiwang diphalange , mo seatleng sengwe le sengwe le fa batho bangwe ba na le tse difetang tse tlhano kgotsa tse di kwa tlase ka ntlha ya mathata a ba tsholwang ka one a a tshwanang le maoto a mantsi kgotsa oligodakthili kgotsa go kgaolwa ka phoso kgotsa ka boomo . Palo ya ntlha ke monwana wa kgonotswe e latelwa ke monwana wa tshupo, monwana wa fa gare, monwana wa palamonwana le monwana o monnye kgotsa monwana wa pinkie . Go ya ka ditlhaloso tse di farologaneng monwana wa kgonotswe o ka bidiwa monwana kgotsa nnyaa.

Dibukantswe tsa Seesemane ditlhalosa monwana jaaka o o kayang nngwe ya dinomoro tse tlhano tse diakaretsang monwana wa kgonotswe kgotsa nngwe ya dipalo tse nne tse di sa akaretseng monwana wa kgonotswe (fa go ntse jalo di newa dinomoro go tswa go 1 go ya go 4 go simolola ka monwana wa tshupo o o gaufi thata le monwana wa kgonotswe).

Setshwantsho se se bontshang marapo a seatla sa motho

Monwana wa kgonotswe (o o golagantsweng le terapesiamo ) e mo letlhakoreng le lengwe , e bapile le letsogo.

Seatla se na le marapo a matlhano a a bidiwang marapo a metakhapale le le lengwe mo go nngwe le nngwe ya dinomoro tse tlhano. Diatla tsa motho di na le marapo a dijithale a le lesome le bone a gape a bidiwang diphalange kgotsa marapo a lekoko : a mabedi mo monwaneng wa kgonotswe (monwana wa kgonotswe ga o na lekoko le le fa gare) le a mararo mo go nngwe le nngwe ya menwana e mene. Tseno ke lekoko le le kgakala le le rwalang lenala, lekoko le le fa gare le lekoko le le gaufi. Go bopiwa manonyeletso gongwe le gongwe kwa marapo ano a mabedi kgotsa go feta a kopanang teng. Mongwe le mongwe wa menwana o na le manonyeletso a le mararo:

  1. Tracy L. Kivell; Pierre Lemelin; Brian G. Richmond; Daniel Schmitt (2016). The Evolution of the Primate Hand: Anatomical, Developmental, Functional, and Paleontological Evidence. Springer. pp. 7–. ISBN 978-1-4939-3646-5.