Moshupa-Manyana
Moshupa-Manyana ke kgaolo ya botlhophi mo Botswana e e emetsweng kwa Palamenteng ya Bosetshaba ya Botswana ke Karabo Gare yo e leng mopalamente wa phathi ya Botswana Democratic Party (BDP) e bile e le modulasetilo wa phathi ya BDP go tloga ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabobedi .
Porofaele ya kgaolotlhopho
[fetola | Fetola Motswedi]Moshupa-Manyana ke kgaolo ya botlhophi e bontsi jwa yone e leng kwa magaeng a a mo kgaolong e e thata ya borwa-botlhaba jwa Botswana. Sebaka sa kgaolotlhopho se tletse ka granite e e kwa tlase, di-koppies tse di nang le makhubu le mekgatšha ya dinoka tsa dipaka. [1][2]Bontsi jwa malwapa a dira temo e e tlhakaneng (dipodi, dikoko le dijwalo tse di jewang ka pula) kgotsa ba ya kwa Kanye, kwa moepong wa teemane wa Jwaneng, kgotsa kwa Gaborone go ya tirong.
Setilo se, se se neng se itsege ka leina la Moshupa go fitlha ka ngwaga wa wa dikete tse pedi le lesome le bone, se ntse se le teng ka mokgwa mongwe fa e sale ka ditlhopho setshaba tsa ntlha tsa lefatshe leno ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a marataro le botlhano, mme seo se dira gore e nne nngwe ya dikgaolo tsa Botswana tse di sa bolong go nna teng.
Moshupa-Manyana ke motse wa phemelo wa phathi ya Botswana Democratic Party (BDP).
Ke nngwe ya dikgaolo tse pedi fela tse di leng teng mo Botswana tse di iseng di ko di buse Mopalamente go tswa mo diphathing tse di fetang bongwe, tse dingwe e le tsa boagisanyi tsa Thamaga-Kumakwane. Mo ditlhophong dingwe le dingwe fa e sale ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a marataro le botlhano, BDP e ntse e tlhopha ditlhopho tse di fetang 50% tsa ditlhopho tsa batho, e le yone fela kgaolotlhopho mo nageng e BDP e dirileng jalo mo go yone.
Botshelo jwa sepolotiki mo kgaolong ya botlhophi bo ntse bo amana thata le lelapa la ga Masisi, lengwe la malapa a a tlhageletseng thata mo dipolotiking mo Botswana.[3] [4]Modipolomate, tona ya kabinete le radipolotiki wa tiro Edison Masisi o ne a dira jaaka Mopalamente dingwaga di le masome a mararo (1965–1999) mme morwawe, Tautona wa isago Mokgweetsi Masisi, o ne a nna mo setilong seo go tloga ka ngwaga wa dikete tse pedi le borobabongwe go fitlha a tsaya maemo a bo Tautona ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabobedi.
Go tlhatlosiwa ga ga Mokgweetsi Masisi go nna tautona go tlhagisitse phelelo e e bonalang ya morwa yo o ratiwang: kwa ditlhophong tsa tsa ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabongwe karolo ya ditalama tsa BDP e ne ya tlhatlogela kwa diperesenteng di le masome a robabobedi le botlhano(go tswa go diperesente di le mase a matlhano le bone ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bone( se se dirileng gore Moshupa-Manyana e nne setulo se se babalesegileng go gaisa mo nageng, ka BDP e fentse bontsi jwa setulo ka diperesente di le masome a supa. Se e ne e le lantlha mo ditsong tsa ditlhopho tsa Botswana gore kgaolo e e babalesegileng go gaisa e se nngwe ya dikgaolo tse di tlhomameng go dikologa motsemogolo wa Ngwato wa Serowe.
Go relela ga lefatshe ga ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabongwe go tlisitswe gape ka ntlha ya go tlhomamisa sešwa ka bophara go go bakilweng ke go wela fa fatshe ga ga tautona Masisi le tautona wa pele le Ngwato Kgosi (kgosi e e kwa godimo) Ian Khama, mo go neng ga baka go fetoga go go gakgamatsang kgatlhanong le BDP kwa karolong e e kwa bokone ya Khama mme ka go lekana go ne ga oketsa thata tshegetso ya borwa.[5][6][7]
Le fa go ne go na le swing e e maatla ya lefatshe ka bophara kgatlhanong le BDP ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone-fa lekoko le ne le latlhegelwa ke dikgaolotlhopho di le masome a mararo le bone mo go tse masome a mararo le botobabobedi tse le neng le di fentse ka ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabongwe—Moshupa-Manyana e ne ya nna mo diatleng tsa BDP ka bontsi jwa yone ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabongwe bo itshupile bo sa kgone go fenngwa. Setilo seo, mmogo le sa Thamaga-Kumakwane, e ne e le sengwe sa dikgaolotlhopho tse pedi fela tse BDP e fentseng ka bontsi jo bo feletseng jwa ditalama mo ditlhophong tseo.
Kgaolotlhopho e bontsi jwa yone e leng kwa magaeng e akaretsa mafelo a a latelang[8]
- Moshupa
- Manyana
- Lotlhakane West
- Ralekgetho
- Pitseng
- Seherelela
- Sesung
- Bikwe
- Mogonye
- Lekgolobotlo
- Ranaka
- Ntlhantlhe
- Kgomokasitwa
- Magotlhwane
Metswedi
[fetola | Fetola Motswedi]- ↑ "Location | Botswana Tourism Organisation". www.botswanatourism.co.bw. Retrieved 2025-05-15.
- ↑ Ndala Marumo, Mompoloki; Lebitsa, Gabatsoswe; Malumbela, Goitseone (15 September 2024). "Geotechnical Characterization of the Manyana Black Cotton Soils in Botswana". Journal of Civil Engineering and Urbanism. 14 (3S): 318–324. doi:10.54203/jceu.2024.35.
- ↑ "Who is Botswana's new President Mokgweetsi Masisi?". The Mail & Guardian. 2018-04-03. Retrieved 2025-05-15.
- ↑ "'There has always been a Masisi in parliament since 1965' | Sunday Standard". 2019-12-03. Retrieved 2025-05-15.
- ↑ Brown, Chris (2020-08-15). "Botswana Votes 2019: Two-Party Competition and the Khama Factor". Journal of Southern African Studies. 46 (4): 703–722. Bibcode:2020JSAfS..46..703B. doi:10.1080/03057070.2020.1778901. ISSN 0305-7070.
- ↑ Chutel, Lynsey (2019-10-25). "Botswana Election Won by President, Despite Rift with Predecessor". The New York Times. ISSN 0362-4331. Retrieved 2025-05-15.
- ↑ Friesen, Paul (2019-11-06). "Analysis | Botswana's ruling party won again. This makes 12 consecutive victories". The Washington Post. ISSN 0190-8286. Retrieved 2025-05-15.
- ↑ 2022 DELIMITATION COMMISSION REPORT (PDF). 2022.