Noka ya Cuanza

Noka ya Cuanza,[1]e e itsiweng gape jaaka Kwanza,[2]Quanza,[2]kgotsa Coanza, ke noka e telele go di feta tsotlhe mo lefatsheng la Angola. E elela mo Lewatleng la Atlantic kafa borwa jwa motsemogolo wa naga eno e leng Luanda.
Dipopego tsa lefatshe
[fetola | Fetola Motswedi]Noka eno e kgona go tsamaisiwa ka dikepe mo e ka nnang dikilometara di le makgolo a mabedi le masome a mane go tswa kwa molomong wa yone, o o dikilometara di le masome a marataro kwa borwa jwa Luanda. Dinoka tse di elelang mo go yone di akaretsa Cutato le Lucala.
Ditso
[fetola | Fetola Motswedi]Tsela e e kwa tlase ya noka e e neng e kgona go tsamaisiwa ke dikepe e ne e le yone tsela ya ntlha e Bapotokisi ba neng ba tlhasela bokone jwa lefatshe la Angola ka yone.
Letamo la Capanda kwa porofenseng ya Malanje le ne la wediwa ka ngwaga wa dikete tse pedi le bone (2004), mme le ne le naya kgaolo eno maatla a motlakase le go thusa go nosetsa. Letamo la Cambambe le la Lauca le lone le ne la agiwa mo nokeng eno. Letamo la Caculo Cabaça le santse le agiwa mme go solofetswe gore le tla wediwa ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone (2024). Barra do Kwanza, e e leng molomo wa noka eno, e ntse e tlhabololwa ka iketlo gore e nne lefelo la bojanala, go akaretsa le lebala la go tshameka kolofo.
Kereke ya Nossa Senhora da Victoria e eme gaufi le dintshi tsa Noka ya Cuanza kwa Massanganu, Province of Cuanza-Norte, Angola.[3]
Diphologolo tsa naga
[fetola | Fetola Motswedi]Go ya ka patlisiso e e begilweng mo websaeteng ya Science and Development Network, go fitlhetswe ditshedi di le dintsi tse di farologaneng mo nokeng ya lefatshe la Angola. Fa go ne go balwa mefutafuta ya ditshedi mo Nokeng ya Cuanza lekgetlho la ntlha kwa lefatsheng la Angola, go fitlhetswe gore go na le mefuta e le masome a matlhano ya ditlhapi. Babatlisisi ba ba tswang kwa National Fishing Research Institute le kwa lefatsheng la South African Institute for Aquatic Biodiversity ba re diteko tsa dijini di ka senola mefuta e mesha ya ditshedi.[4]Go tshwara ditlhapi go akaretsa tarpon.
Boswa
[fetola | Fetola Motswedi]Madi a Angola, a kwanza, a reeletswe ka noka eno. [2][5]Noka eno gape e bidiwa ka maina a diporofense tsa Cuanza Norte ("Cuanza North") le Cuanza Sul ("Cuanza South").
Metswedi
[fetola | Fetola Motswedi]- ↑ "O Perfil de Angola". Portal Official do Governo da República de Angola. Governo de Angola. Archived from the original on 24 September 2022. Retrieved 18 December 2021.
- 1 2 3 EB (1878)
- ↑ Valdez, F. T. (1861), Six Years of a Traveller's Life in Western Africa, Vol. II, Hurst and Blackett.
- ↑ "Sub-Saharan Africa news in brief: 13–25 March, 2008". SciDev.Net (website). Accessed May 2010.
- ↑ Theroux, Paul (30 May 2013). The Last Train to Zona Verde: Overland from Cape Town to Angola. Penguin Books Limited. ISBN 9780241965139 – via Google Books