Noka ya Cunene
Noka ya Cunene (e kwalwa ka Sepotokisi) kgotsa Kunene (e kwalwa ka Se-Namibia) [a] ke noka e e kwa Borwa jwa Afrika. E elela go tswa kwa dithabeng tsa Angola go ya kwa borwa go ya kwa molelwaneng wa Namibia. Go tswa foo e elela go ya kwa bophirima go bapa le molelwane go fitlha e fitlha kwa Lewatleng la Atlantic.
Dipopego tsa lefatshe
[fetola | Fetola Motswedi]Noka ya Cunene ke nngwe ya dinoka tse di sa feleng mo kgaolong eno, mme e boleele jwa dikilometara di ka nna sekete le masome a matlhano (650 mi), mme e na le metsi a a elelang ka dikilometara di le 106 560 (41 140 mi2) mo lefelong leno. Palogare ya ngwaga le ngwaga e e ntshang metsi ke 174 m3/s (6,100 cu ft/s) go ya go 222 m3/s (7,800 cu ft/s) kwa molomong wa yone. [1][2]Epupa Falls e mo nokeng. Letamo la Olushandja le thiba noka e nngwe e e elelang mo nokeng ya Etaka mme le thusa go tlamela Seteishene sa Motlakase sa Ruacana ka metsi.
Noka e kgolo e tlhatlogela kwa 12° 30′ S. mme e dikilometara di ka nna lekgolo le masome a marataro ka mola o o tlhamaletseng go tswa kwa lewatleng kwa Benguella, e tsamaya ka kakaretso go tswa kwa bokone go ya kwa borwa ka dikerii di le nne tsa latitude, mme kwa bofelong e elela kwa bophirima go ya kwa lewatleng ka go kgaogana kwa dithabeng tse di kwa ntle.[3]
Fa gare ga dintshi tsa dinoka tse pedi tse di elelang mo go yone, Cunene e ralala dipoa tse di nang le ditsobotla, tse di nnang di tletse ka nako ya fa metsi a le mantsi, mme di na le matsha a le mmalwa a mannye ka dinako tse dingwe tsa ngwaga. Go tswa mo kgaolong eno e e tletseng seretse go na le dikala tse di kgabaganyang go ela kwa borwabotlhaba jwa lewatle. Di kgabaganya fela, fela Kwamatuo, e e tswang mo molatswaneng o mogolo mo e ka nnang 15° 8′ E., 17° 15′ S., e elela mo mogobeng o mogolo kana letsha le le bidiwang Etosha, le le tsayang bogodimo jwa 3400 ft. godimo ga lewatle. Go tswa kwa ntlheng ya borwa-botlhaba jwa letsha la Etosha melapo e tswa ka tsela ya Okavango, eo ka dinako tsa merwalela e megolo e ntshang metsi a a rileng.[3]
Fa o tswa mo kgaolong ya seretse noka ya Cunene e retologela kwa bophirima, mme e fologela kwa dipoeng tsa kwa lotshitshing ka dintshi tse di mmalwa, tse kgolo ya tsone (mo 17° 25′ S., 14° 20′ E.) e na le go wela ga 330 ft. Noka eno e nna nnye fa e ntse e feta mo kgaolong e e batlang e le sekaka e e se nang dimela. Ka dinako tse dingwe molapo ono ga o boteng e bile o kgona go gogolega, mme ka dinako tse dingwe o kgabaganya fela mo tseleng e tshesane e e nang le matlapa. Gaufi le lewatle, Cunene e ralala kgaolo ya dithota tsa motlhaba, mme fa metsi a le kwa tlase, molomo wa yone o tswalega gotlhelele. Noka eno e tsena mo Lewatleng la Atlantic ka 17° 18′ S., 11° 40′ E. Go na le ditshupo tsa gore lekala la bogologolo la noka le kile la tsena mo kgogometsong e e kwa borwa. [3]
Metswedi
[fetola | Fetola Motswedi]- ↑ Nakayama 2003, p. 9.
- ↑ "South West Coast".
- 1 2 3 One or more of the preceding sentences incorporates text from a publication now in the public domain: