Noka ya Geba

Noka ya Geba (French: Rivière Geba, Portuguese: Rio Geba) ke noka e e mo Afrika Bophirima. E elela dikilometara tse di ka nnang makgolo a matlhano le masome a matlhano go ralala Guinea, Senegal, le Guinea-Bissau. Gape e bidiwa Kayanga kwa Senegal.
Dipopego tsa lefatshe
[fetola | Fetola Motswedi]Tsela
[fetola | Fetola Motswedi]Noka ya Geba e elela kwa karolong e e kwa bokone jwa Guinea kwa dithabeng tsa Fouta Djallon, e ralala kwa borwa jwa Senegal, mme e fitlha kwa Lewatleng la Atlantic kwa Guinea-Bissau. E boleele jwa dikilometara di le makgolo a matlhano le masome a matlhano 550 ka kakaretso. [1]
Noka eno e na le metsi a mantsi ka nako ya dipula (go tloga ka June go ya go October). Ditikologo tse di dikologileng noka eno ke mafelo a a nang le merwalela a a dikologilweng ke savanna le sekgwa, mme batho ba bantsi ba nna mo go one ka ntlha ya temothuo. [2]: 162
Molomo wa noka ya Geba ke noka e kgolo e e nang le metsi e e kgaoganang le Noka ya Corubal. [3]Metsi a ka nna bogodimo jwa dimetara di le suoa mo mogogorong (o gape o bidiwang Geba Channel).[4]

Dinoka tse di e tsenang di akaretsa Anambe, Gambiel le Campossa (kgotsa Colufe). Noka ya Colufe e kopana le ya Geba kwa Bafatá. Noka ya Geba e na le molatswana o o sephara le Noka ya Corubal (e e kopanelang le yone gaufi le Xime). Bissau, e leng motsemogolo wa Guinea-Bissau, e mo lotshitshing lo lo kafa bokone jwa noka eno. Noka eno e atologa fa noka e elela mo lewatleng la Atlantic go dikologa ditlhaketlhake tsa Bijagós.[5] [6][7]
Kgaolo ya metsi
[fetola | Fetola Motswedi]Lefelo la metsi la Geba le na le bogolo jo bo ka nnang 12 000 square kilometres (4,600 sq mi). 65% ya lefelo la metsi le kwa Guinea-Bissau, 34% kwa Senegal, mme karolo e nnye e e setseng e kwa sekhutlong se se kwa bokone sa Guinea.
Noka ya Geba ke yone tsela e kgolo e e nang le mmala o o phatsimang e e kwa godimo kafa mojeng mo setshwantshong seno sa sathalaete sa Landsat 8 sa lotshitshi lwa Bissau-Guinea. Mmala wa noka eno o bakwa ke seretse. Ditlhaketlhake tsa Bijagós di kwa tlase kafa molemeng, di dikologile molomo wa noka ya Geba.
Noka ya Geba, mmogo le Noka ya Corubal, di nosetsa Setlhaba sa Bafatá. Gape e nosetsa Gabú Plain, mmogo le Noka ya Farim (e e itsegeng gape jaaka Noka ya Cacheu), le dinoka tse dingwe tsa yone. [8]
Itsholelo
[fetola | Fetola Motswedi]Noka ya Geba e sale e le tsela ya kgwebo e e botlhokwa e e golaganang le kwa teng ga naga; e kgona go fitlhelelwa ke dikepe tsa ditone di le dikete tse pedi mo sekgaleng sa dikilometara di le lekgolo le masome a mane le dikepe tse di sa tseneleleng thata le go feta.
Toropo ya Geba, e e neng e le mo karolong ya noka e e neng e kgona go tsamaisiwa ka dikepe, e ne e le lefelo le legolo la kgwebo. E ne e golaganya ditsela tsa kgwebo tsa Soninke, Mandé, Kaabu le Biafada. Geba e ne e na le seabe mo kgwebong ya makgoba ya Atlantic. Dinawa tsa kola, ditshipi, le dinaka tsa tlou le tsone di ne di rekisiwa koo. [9]
Metswedi
[fetola | Fetola Motswedi]- ↑ "Golden Sediments from Geba River, Guinea Bissau". Earth Snapshot. Chelys. Archived from the original on 27 September 2020. Retrieved 8 October 2015.
- ↑ Zúquete, Sara Tudela; Coelho, João; Rosa, Fernanda; Vaz, Yolanda; Cassamá, Bernardo; Padre, Ludovina; Santos, Dulce; Basto, Afonso P.; Leitão, Alexandre (January 2017). "Tick (Acari: Ixodidae) infestations in cattle along Geba River basin in Guinea-Bissau" (PDF). Ticks and Tick-borne Diseases. 8 (1): 161–169. doi:10.1016/j.ttbdis.2016.10.013. Retrieved 3 April 2026.
- ↑ Sambou, Saly; Dacosta, Honore; Diouf, Rene Ndimag; Diouf, Ibrahima; Kane, Alioune (16 September 2020). "Hydropluviometric variability in non-Sahelian West Africa: case of the Koliba/Corubal River Basin (Guinea and Guinea-Bissau)". Proceedings of IAHS. 383. Copernicus GmbH: 171–183. doi:10.5194/piahs-383-171-2020. hdl:11343/281039. Retrieved 3 April 2026.
- ↑ Dièye, Arame; Marchesiello, Patrick; Sow, Bamol Ali; Dieng, Habib Boubacar; Thuan, Duong Hai; Descroix, Luc (August 2025). "Tidal amplification and distortion in Guinea-Bissau, West Africa". Estuarine, Coastal and Shelf Science. 320. doi:10.1016/j.ecss.2025.109318.
- ↑ Patel, Kasha (18 June 2018). "The Meandering Estuaries of Guinea–Bissau - NASA Science". NASA Science. Retrieved 3 April 2026.
- ↑ Campredon, Pierre; Catry, Paulo (2016). "Bijagos Archipelago (Guinea-Bissau)". The Wetland Book. Springer, Dordrecht. pp. 1–8. doi:10.1007/978-94-007-6173-5_158-1.
- ↑ Brown, Ashley; Thieme, Michele. "Northern Upper Guinea". Freshwater Ecoregions of the World. Retrieved 3 April 2026.
- ↑ Pélissier, René. "Guinea-Bissau". Encyclopædia Britannica. Retrieved 8 October 2015.
- ↑ Havik, Philip J. (2007). "The Port of Geba: at the crossroads of Afro-Atlantic trade and culture". Mande Studies. 9 (1): 21–50. doi:10.2979/mnd.2007.a873447. Retrieved 3 April 2026.