Noka ya Limpopo

Noka ya Limpopo (/lɪmˈpoʊpoʊ/) e tlhoga mo Afrika Borwa[1] mme e elela kwa botlhaba go ralala Mozambique go ya kwa Lewatleng la India. Noka e boleele jwa dikilometara di ka nna 1,750 (1,090 mi), e na le metsi a dikilometara di le 415,000 (160,000 mi2) ka botona. Palogare ya metsi a a tshologang mo ngwageng ke 170 m3/s (6,000 cu ft/s) go ya go 313 m3/s (11,100 cu ft/s) kwa molomong wa yone.[2] [1] Noka ya Limpopo ke noka ya bobedi e tona mo Afrika e e elelang kwa Lewatleng la India, morago ga Noka ya Zambezi.[3]

Motho wa ntlha wa kwa Yuropa yo o neng a bona noka eno e ne e le Vasco da Gama, yo o neng a emisa mo molomong wa yone ka ngwaga wa 1498 mme a e bitsa Rio do Espírito Santo (ka Sekgowa, "Noka ya Moya o o Boitshepo"). 'Noka ya Moya o o Boitshepo'). Tsela ya yone e e kwa tlase e ne ya tlhatlhobiwa ke St Vincent Whitshed Erskine ka ngwaga wa 1868 ⁇ 69, mme Kapotene J F Elton o ne a tsamaya mo tseleng ya yone e e fa gare ka ngwaga wa 1870. Noka ena e bitswa Vhembe ke baahi ba Venda ba tikolohong eo moo hona jwale lebitso leo le amohetsweng ke mmuso wa Afrika Borwa e le Masepala wa Setereke ka leboya.[1]
Lefelo la kgelelo ya metsi la Limpopo le fokotsegile mo nakong ya thutafatshe. Go fitlha kwa bofelong jwa Pliocene kgotsa Pleistocene, noka e e kwa godimo ya Zambezi e ne e elela mo nokeng ya Limpopo.[4] Phetogo ya kgaogano ya kgogolego ke ka ntlha ya motsamao wa epeirogenic o o tsholeditseng bogodimo jwa bokone jwa Noka ya Limpopo ya gompieno, go faposa metsi go ya Noka ya Zambezi.[5]
Tsela
[fetola | Fetola Motswedi]Noka eno e elela ka tsela e e itsoketsang thata, e simolola pele e ya kwa bokone e bo e ya kwa bokonebotlhaba, go tswa foo e bo e ya kwa botlhaba mme kwa bofelong e ya kwa borwabotlhaba. E dira jaaka molelwane wa dikilometara di le makgolo a marataro le masome a mane (398 mi), e kgaoganya Afrika Borwa go ya kwa borwabotlhaba go tswa Botswana go ya kwa bokone-bophirima le Zimbabwe go ya kwa bokone. Fa Noka ya Marico e kopana le Noka ya Crocodile, leina le nna Noka ya Limpopo. Go na le makhubu a le mmalwa fa noka eno e ntse e elela go tswa mo karolong e e kwa teng ya Afrika Borwa. Noka ya Notwane ke e nngwe ya dinoka tse ditona tsa Limpopo, e e tlhatlogang kwa ntlheng ya Sekaka sa Kalahari kwa Botswana mme e elela kwa ntlheng ya bokone-botlhaba. [6]Noka e tona ya Limpopo, Noka ya Olifants (Noka ya Tlou), e thusa ka metsi a ka nna dimilione di le 1,233 m3 ka ngwaga.[7] Dinoka tse dingwe tse di ditona tse di tsenang mo nokeng ke Noka ya Shashe, Noka ya Mzingwane, Noka ya Crocodile, Noka ya Mwenezi le Noka ya Luvuvhu. [8]
Kwa bokone-botlhaba jwa Afrika Borwa, noka eno e mo molelwaneng wa Kruger National Park. Toropo ya boemakepe ya Xai-Xai, kwa Mozambique, e mo nokeng eno gaufi le molomo wa yone. Fa tlase ga Olifants, noka eno e kgona go ya kwa lewatleng, le fa gone dikepe tse dikgolo di sa kgone go tsena mo go yone fa e se ka nako ya fa metsi a le mantsi.
Dithuso
[fetola | Fetola Motswedi]| Left hand | Right hand |
|---|---|
|
|
- 1 2 3 "Limpopo River", Encyclopædia Britannica, archived from the original on 30 April 2018, retrieved 29 April 2018
- ↑
- online at Google Books
- ↑ Zhu, Tingju; Ringler, Claudia. "Climate change impact on water availability and use in the Limpopo river basin". Researchgate.net. Retrieved 20 September 2021.
- ↑ Goudie, A.S. (2005). "The drainage of Africa since the Cretaceous". Geomorphology. 67 (3–4): 437–456. Bibcode:2005Geomo..67..437G. doi:10.1016/j.geomorph.2004.11.008.
- ↑ Moore, A.E. (1999). "A reapprisal of epeirogenic flexure axes in southern Africa". South African Journal of Geology. 102 (4): 363–376.
- ↑ "Drought impact mitigation and prevention in the Limpopo River Basin". www.fao.org. Archived from the original on 30 August 2018. Retrieved 17 September 2021.
- ↑ Görgens, A.H.M. and Boroto, R.A. 1997. Limpopo River: flow balance anomalies, surprises and implications for integrated water resources management. In: Proceedings of the 8th South African National Hydrology Symposium, Pretoria, South Africa.
- ↑ "Drought impact mitigation and prevention in the Limpopo River Basin". www.fao.org. Archived from the original on 30 August 2018. Retrieved 5 April 2018.