Jump to content

Noka ya Limpopo

Go tswa ko Wikipedia
Limpopo River ko Mozambique

Noka ya Limpopo (/lɪmˈpoʊpoʊ/) e tlhoga mo Afrika Borwa[1] mme e elela kwa botlhaba go ralala Mozambique go ya kwa Lewatleng la India. Noka e boleele jwa dikilometara di ka nna 1,750 (1,090 mi), e na le metsi a dikilometara di le 415,000 (160,000 mi2) ka botona. Palogare ya metsi a a tshologang mo ngwageng ke 170 m3/s (6,000 cu ft/s) go ya go 313 m3/s (11,100 cu ft/s) kwa molomong wa yone.[2] [1] Noka ya Limpopo ke noka ya bobedi e tona mo Afrika e e elelang kwa Lewatleng la India, morago ga Noka ya Zambezi.[3]

Tsela le kgaolo ya metsi ya Noka ya Limpopo

Motho wa ntlha wa kwa Yuropa yo o neng a bona noka eno e ne e le Vasco da Gama, yo o neng a emisa mo molomong wa yone ka ngwaga wa 1498 mme a e bitsa Rio do Espírito Santo (ka Sekgowa, "Noka ya Moya o o Boitshepo"). 'Noka ya Moya o o Boitshepo'). Tsela ya yone e e kwa tlase e ne ya tlhatlhobiwa ke St Vincent Whitshed Erskine ka ngwaga wa 1868 ⁇ 69, mme Kapotene J F Elton o ne a tsamaya mo tseleng ya yone e e fa gare ka ngwaga wa 1870. Noka ena e bitswa Vhembe ke baahi ba Venda ba tikolohong eo moo hona jwale lebitso leo le amohetsweng ke mmuso wa Afrika Borwa e le Masepala wa Setereke ka leboya.[1]

Lefelo la kgelelo ya metsi la Limpopo le fokotsegile mo nakong ya thutafatshe. Go fitlha kwa bofelong jwa Pliocene kgotsa Pleistocene, noka e e kwa godimo ya Zambezi e ne e elela mo nokeng ya Limpopo.[4] Phetogo ya kgaogano ya kgogolego ke ka ntlha ya motsamao wa epeirogenic o o tsholeditseng bogodimo jwa bokone jwa Noka ya Limpopo ya gompieno, go faposa metsi go ya Noka ya Zambezi.[5]

Noka eno e elela ka tsela e e itsoketsang thata, e simolola pele e ya kwa bokone e bo e ya kwa bokonebotlhaba, go tswa foo e bo e ya kwa botlhaba mme kwa bofelong e ya kwa borwabotlhaba. E dira jaaka molelwane wa dikilometara di le makgolo a marataro le masome a mane (398 mi), e kgaoganya Afrika Borwa go ya kwa borwabotlhaba go tswa Botswana go ya kwa bokone-bophirima le Zimbabwe go ya kwa bokone. Fa Noka ya Marico e kopana le Noka ya Crocodile, leina le nna Noka ya Limpopo. Go na le makhubu a le mmalwa fa noka eno e ntse e elela go tswa mo karolong e e kwa teng ya Afrika Borwa. Noka ya Notwane ke e nngwe ya dinoka tse ditona tsa Limpopo, e e tlhatlogang kwa ntlheng ya Sekaka sa Kalahari kwa Botswana mme e elela kwa ntlheng ya bokone-botlhaba. [6]Noka e tona ya Limpopo, Noka ya Olifants (Noka ya Tlou), e thusa ka metsi a ka nna dimilione di le 1,233 m3 ka ngwaga.[7] Dinoka tse dingwe tse di ditona tse di tsenang mo nokeng ke Noka ya Shashe, Noka ya Mzingwane, Noka ya Crocodile, Noka ya Mwenezi le Noka ya Luvuvhu. [8]

Kwa bokone-botlhaba jwa Afrika Borwa, noka eno e mo molelwaneng wa Kruger National Park. Toropo ya boemakepe ya Xai-Xai, kwa Mozambique, e mo nokeng eno gaufi le molomo wa yone. Fa tlase ga Olifants, noka eno e kgona go ya kwa lewatleng, le fa gone dikepe tse dikgolo di sa kgone go tsena mo go yone fa e se ka nako ya fa metsi a le mantsi.

Left hand Right hand
  • Notwane River
  • Bonwapitse River
  • Mahalapswe River
  • Lotsane River
  • Motloutse River
  • Shashe River
  • Umzingwani River
  • Bubi River
  • Mwenezi River
  • Changane River
  • Marico River
  • Crocodile River
  • Matlabas River
  • Mokolo River
  • Palala River
  • Mogalakwena River
  • Kolope River
  • Sand River
  • Nwanedi River
  • Luvuvhu River
  • Olifants River
  1. 1 2 3 "Limpopo River", Encyclopædia Britannica, archived from the original on 30 April 2018, retrieved 29 April 2018
  2. online at Google Books
  3. Zhu, Tingju; Ringler, Claudia. "Climate change impact on water availability and use in the Limpopo river basin". Researchgate.net. Retrieved 20 September 2021.
  4. Goudie, A.S. (2005). "The drainage of Africa since the Cretaceous". Geomorphology. 67 (3–4): 437–456. Bibcode:2005Geomo..67..437G. doi:10.1016/j.geomorph.2004.11.008.
  5. Moore, A.E. (1999). "A reapprisal of epeirogenic flexure axes in southern Africa". South African Journal of Geology. 102 (4): 363–376.
  6. "Drought impact mitigation and prevention in the Limpopo River Basin". www.fao.org. Archived from the original on 30 August 2018. Retrieved 17 September 2021.
  7. Görgens, A.H.M. and Boroto, R.A. 1997. Limpopo River: flow balance anomalies, surprises and implications for integrated water resources management. In: Proceedings of the 8th South African National Hydrology Symposium, Pretoria, South Africa.
  8. "Drought impact mitigation and prevention in the Limpopo River Basin". www.fao.org. Archived from the original on 30 August 2018. Retrieved 5 April 2018.