Jump to content

Noka ya Tati

Go tswa ko Wikipedia

Noka ya Tati ke noka e e mo bokone-botlhaba jwa Botswana, e le molatswana wa noka ya Shashe, e e leng molatswana wa noka ya Limpopo. Noka e elela go ralala Francistown, kwa e kopanang le Noka ya Ntshe (kgotsa Inchwe) go tswa ka fa molemeng.[1]

Mo e ka nnang ka 1865 motsomi mongwe o ne a kopana le metlhala ya go epa gauta ga bogologolo gaufi le Tati.[2] O ne a laletsa Karl Mauch go tsamaya le ene mo loetong lwa gagwe lo lo latelang, mme ka 1866 Mauch o ne a itsise gore o fitlhetse masimo a gauta a Tati a atolositsweng ka dimaele di ka nna masome a ferabongwe ka gararo (128.7 ka 4.8 km)[3] e e neng ya simolola go batla gauta ga ntlha mo Borwa jwa Aforika mo ngwageng o o latelang.[4] Ka 1869 Moesemane Daniel Francis o ne a tla go tsoma gauta mo nokeng, pele a leba kwa borwa kwa masimong a diteemane a Kimberley ka 1870.[5] Go ne go le thata go ntsha gauta, mme go tlhoka gauta go ne go kokobetse.[6] Francis o ne a boa ka 1880 mme a bona ditshwanelo tsa meepo go tswa go Kgosi Lobengula.[7][5] Tiro ya meepo e ne ya tsosolosiwa ka dingwaga tsa bo 1880 le bo 1890, mme Francistown e ne ya tlhongwa ka 1897 fa seporo se goroga. Motse o ne wa reelelwa ka Francis, yo o neng a na le bontsi jwa lefatshe mo lefelong leo.[6]

Motlhaba wa noka ya Tati o tshwara metsi fela malatsi a le mmalwa ngwaga le ngwaga, jaaka go tlwaelesegile mo dinokeng tsa Botswana.[8] Noka e fepa Letamo la Ntimbale, le le nang le bokgoni jwa go boloka dikhubikimitara di le 26 370 000.[9] Letamo le, le le simolotsweng ka 2008, le tlamela metse go ralala Kgaolo ya Bokone Botlhaba ka metsi.[10] Go ya pele mo tseleng ya yone, noka e e isa metsi kwa Letamong la Dikgatlhong.[1]

Metsi ao a kgotlelegile ka ntlha ya matlakala a madirelo le a batho, mme go na le kotsi ya go tsenwa ke cholera fa metsi ao a ka dirisiwa a sa phepafadiwa. Ka paka e e atolositsweng ya komelelo, noka e latlhegelwa ke metsi a yone a a kwa godimo, le fa metsi a ka fitlhelelwa mo boalong jwa motlhaba. Go epa motlhaba o go dirile gore metsi a wele tlase, mme gape go ka nna le seabe mo merwaleleng.[1]

  1. 1 2 3 Bule 2010.
  2. White 2004, p. 2.
  3. White 2004, p. 3.
  4. Eriksson, Altermann & Förtsch 1995, p. 85.
  5. 1 2 Murphy et al. 2010, p. 85.
  6. 1 2 Main 2001, p. 96.
  7. Jenny (2014-08-12). "The Rudd concession". 1870 to 1918. Retrieved 12 Phalane 2025.
  8. Nas 1993, p. 192.
  9. Central Statistics Office 2009, p. 6.
  10. Kologwe 2008.