Jump to content

Ntwa ya Selegae ya Kongo

Go tswa ko Wikipedia

Ntwa ya Selegae ya Kongo (1665–1709) e ne e le ntwa ya tatelano magareng ga matlo a a gaisanang a Bogosi jwa Kongo. Ntwa e ne ya tswelela go ralala bogareng jwa ngwagakgolo wa bolesome le bosupa le bolesome le ferabobedi la dingwaga e dira gore batho ba ba neng ba ema le Ntlo ya Kinlaza ba lwantshane le Ntlo ya Kimpanzu. Ditlhopha tse dingwe tse dintsintsi di ne tsa tsena mo ntweng di bolela gore di tswa mo go nngwe kgotsa ka bobedi jwa makoko a magolo a a jaaka Água Rosada wa Kibangu le da Silva wa Soyo. Kwa bokhutlong jwa ntwa, motsemogolo wa Kongo o o neng o ikgantsha o ne o sentswe mme Bakongo ba le bantsi ba ne ba rekisiwa mo Kgwebong ya Makgoba ya Trans-Atlantic.

[fetola | Fetola Motswedi]

Bogosi jwa Kongo bo ne jwa fitlhelela setlhoa sa yone ka nako ya puso ya kgosi ya yona e e maatla go gaisa Garcia II.[1]: 63 Kgosi Garcia II o ne a tlile mo pusong morago ga loso lwa ga morwarraagwe, Álvaro VI, yo a neng a mo thusitse go tsaya setilo sa bogosi sa Kongo mo Ntlong ya Kimpanzu. [1]: 39 Mmogo, bakaulengwe ba ne ba tlhama bogosi jo bosha jo bo neng bo teilwe leina la Nlaza kanda, ka jalo Ntlo ya Kinlaza. Go tlhatlosiwa ga bogosi jono, jo bo neng bo latedisa tshiamelo ya yona mo setilong sa bogosi go farologana le losika lwa rre wa Ntlo ya Kimpanzu le Ntlo ya Nsundi bo ne jwa amogelwa ka letlhoo go tloga kwa tshimologong.[2] Batho ba ba neng ba gaisana ba ba batlang setilo sa bogosi sa Kongo, se ka nako eo e neng e le lefatshe le le maatla go gaisa tsotlhe mo Afrika Bogare, ba ne ba le seoposengwe fa morago ga Ba-Kimpanzu. Fa Kgosi Garcia II a tsena mo pusong, Ba-Kimpanzu ba ne ba tsenngwa mo kgaolong ya Soyo go tshegetsa batlhankedi ba Nsundi le Kimpanzu ba ba setseng mo Kongo fa ba ne ba tsaya sereto sa Dikgosana mme moragonyana e le Dikgosana tse dikgolo. [1]: 39 Kwa bokhutlong jwa puso ya ga Garcia, Soyo e ne e ikemetse gotswa mo go Kongo mme go ne go na le letlhoo le le bulegileng magareng ga Ntlo ya Kinlaza le Ntlo ya Kimpanzu go akaretsa maano a botshelo jwa kgosi le ditiragatso tsa sesole.[3]

Go tsena mo ntweng

[fetola | Fetola Motswedi]

Ka 1661, Kgosi Garcia II o ne a tlhokafala a tlogela setilo sa bogosi go morwa wa gagwe wa bobedi yo mogolo e bong António.[4] Kgosi António I o ne a ikemiseditse go tlosa Mapotokisi kwa Angola, ka gonne e ne e le mutlwa mo letlhakoreng la Kongo fa e sa le ka 1622.[5] Tshameko ya ga Kgosi Garcia II ya go thusa Ba-Dutch mo ntweng ya bone e khutshwane le Portugal ka maemelodikepe a Luanda e ne e sa siama. Jaanong Portugal e ne e nonofile go feta ka taolo ya Luanda, motswedi wa madi a dikgapetla tsa nzimbu tsa Kongo.[6]Go oketsega, Kongo o ne a tshwanelwa ke go ikaega ka tshegetso ya ma-Dutch, e e neng e sa tle le Soyo jaaka mogaisani. Ditiragalo tseno di ne tsa dira gore motlhatlhami wa ga Garcia II, e bong António I, a nne kgatlhanong le Sepotokisi gotlhelele.[7]

Ntwa ya Mbwila

[fetola | Fetola Motswedi]

Le fa go ne go ntse go oketsega dikgotlhang fa gare ga mafatshe, tlhase e e neng e tla di tsenya mo ntweng gape e ne e tla nna kganetsano ka ga toropo e nnye ya molelwane ya Mbwila. Bogosi bo ne bo ikanne go ikanyega mo go Kongo le Angola ka bobedi mo nakong e e fetileng. Ka 1665, kganetsano magareng ga mokopi wa bogosi le rakgadiagwe e ne ya dira gore Kongo le Angola ba thulane, Kongo a tshegetsa mokopi mme Angola e tshegetsa rakgadi.[8]: 122 Dipuso tse pedi tseno di ne tsa kopana kwa Ntweng ya Mbwila ka Phalane a le masome mabedi le boferabongwe, 1665.[8]121 Mo ntweng e e latelang, Kongo e ne ya fenngwa thata.[8]: 103 Kgosi António I le bontsi jwa batlotlegi ba Kinlaza ba ne ba bolawa mo ntweng; korone ya segosi le thobane ya segosi di ne tsa romelwa kwa Portugal jaaka dijana.[9]: 61 Mojaboswa wa mosimane wa setilo sa bogosi sa Kongo o ne a tshwarwa mme a isiwa kwa Luanda mmogo le tlhogo ya ga António.[1]: 43 Dithoto tsa segosi tsa kgosi di ne di kgaoganngwa ka gonne a ne a tshaba go di tlogela kwa Kongo ka lebala la baganetsi, di ne tsa latlhega kwa ntweng.[9]: 60 Ba amogilwe kgosi ya bone, mojaboswa le matshwao a boeteledipele, bogosi bo ne jwa fologela ka bonako mo ntweng ya selegae fa batshegetsi ba Kinlaza le Kimpanzu ba ne ba gaisanelana setilo sa bogosi.[1]: 69

  1. 1 2 3 4 5 Thornton, John K (1998). The Kongolese Saint Anthonty: Dona Beatriz Kimpa Vita and the Antonian Movement, 1684-1706. Cambridge University. p. 63.
  2. Hilton, Anne (1983). Family and Kinship among the Kongo South of the Zaire River from the Sixteenth to the Nineteenth Centuries. The Journal of African History, Vol. 24, No. 2. p. 202.
  3. Gray, Richard (1983). "Come vero Prencipe Catolico": The Capuchins and the Rulers of Soyo in the Late Seventeenth Century". Africa: Journal of the international African Institute, Vol. 53, No. 3. p. 40.
  4. Thornton, John (1984). The Development of an African Catholic Church in the Kingdom of Kongo, 1491-1750. The Journal of African History, Vol. 25, No. 2. p. 150.
  5. Oliver, Roland; Anthony Atmore (2001). Medieval Africa, 1250-1800. Cambridge University Press. pp. 178. E nopotswe Seetebosigo a ferabobedi ka 2025.
  6. Birmingham, David (1981). Central Africa to 1870: Zambezia, Zaire, and the South Atlantic. Cambridge University Press. pp. 64. E nopotswe Seetebosigo a ferabobedi ka 2025.
  7. Hastings, Adrian (1994). The Church in Africa: 1450-1950. Oxford University Press. pp. 103. ISBN 978-0-19-826921-2. E nopotswe Seetebosigo a ferabobedi ka 2025.
  8. 1 2 3 Thornton, John K. (1999). Warfare in Atlantic Africa 1500-1800. Routledge. p. 122.
  9. 1 2 Birmingham, David (1999). Portugal and Africa. Palgrave Macmillan. p. 61.