Nuckelavee
Nuckalavee ke ledimona le le tshwanang le pitse le le tswang mo dingwaong tsa batho tsa Orcadian le le kopanyang dikarolo tsa dipitse le tsa batho. Moitseanape wa setso wa kwa Boritane e bong Katharine Briggs o ne a e bitsa "badimo ba ba maswe go gaisa botlhe" [1]mo Ditlhaketlhakeng Tsa Bokone tsa Scotland. Go ne go akanngwa gore moya wa nukelavee o ne o swabisa dijalo le go lwatsa leruo, mme sebopiwa seno se ne se tsewa se ikarabelela ka komelelo le malwetse a leroborobo mo lefatsheng le mororo se ne se nna mo lewatleng.
Moagi mongwe wa setlhaketlhake o ne a tlhalosa ka tsela e e bonalang sentle gore nuckelavee e lebega jang fa e le mo lefatsheng, mme o ne a bolela gore o kile a kopana le yone, mme dipego tse di tlhalosang ka botlalo gore setshedi seno se ne se lebega jang ga di dumalane. Fela jaaka dibatana tse dingwe tse dintsi tsa lewatle, ga e kgone go itshokela metsi a a phepa, ka jalo, batho ba e ba latelelang ba tshwanelwa fela ke go kgabaganya noka kana molatswana gore e ba tlose. Mo dikgweding tsa selemo, Mither o' the Sea, yo e leng moya wa bogologolo wa Orcadian, e bile e le ene fela a kgonang go o laola, o dira gore nuckelavee e nne e tswaletswe.
Ditlhamane tsa kwa Orcadian di ne di na le tlhotlheletso e kgolo ya Se-Scandinavia, mme go ka direga gore nuckelavee e dirilwe ka pitse ya metsi ya ditlhamane tsa Ba-Celt le sebopiwa se se tlisitsweng ke Ba-Norse. Fela jaaka go ntse ka dibopiwa tse dingwe tse di bosula tse di tshwanang le kelpie, go ka direga gore se ne se tlhalosa ditiragalo tse baagi ba setlhaketlhake seno ba bogologolo ba neng ba sa kgone go di tlhaloganya
Tlhaloso
[fetola | Fetola Motswedi]Kwa bokhutlong jwa ngwagakgolo wa bo19 go ne ga nna le kgatlhego e kgolo mo go kwaleng ditlhamane tsa setso, mme bakwadi ba tsone ba ne ba dirisa mopeleto o o sa dumalaneng le mafoko a a dirisitsweng ka Seesemane, ka jalo go ne go ka nna le maina a a farologaneng a selo se le sengwe. [2]Lereo nuckelavee le tswa mo lefokong la Orcadian knoggelvi,[3]mme go ya ka Walter Traill Dennison yo e leng moagi wa Orkney e bile e le moitseanape wa ngwao ya batho wa lekgolo la bo19 la dingwaga, le kaya "Diabolo wa Lewatle". [4] Badimo ba ba tshwanang ba bidiwa mukkelevi kwa Shetland, koo e neng e tsewa e le sea-throw kgotsa sea-devil.[5]
Samuel Hibbert, yo e neng e le mmoki wa bogologolo wa kwa tshimologong ya lekgolo la bo19 la dingwaga, o ne a akanya gore karolo ya leina la nuckelavee e ne e tshwana le Nick mo go Old Nick, leina le ka dinako tse dingwe le neng le fiwa Diabolo wa tumelo ya Sekeresete, le ka Selatine necare, go bolaya.[6]
Ditumelo tsa setso
[fetola | Fetola Motswedi]Tlhaloso
Dipolelo tsa badimo ba ditlhamane tsa Orcadian di kwadilwe mo mekwalong ya seatla ya Selatine ya lekgolo la bo 16 la dingwaga ya ga Jo Ben, yo a ka tswang a ne a bua ka nuckelavee mo tlhalosong ya gagwe ya setlhaketlhake sa Orkney sa Stronsay.[7]Dennison o ne a kwala bontsi jwa tshedimosetso e e leng teng ka ditlhamane tsa setso tse di neng di buiwa kwa Orkney, mme go ya bokgakaleng jo bo rileng o ne a di dira tsa marato le go fetola dikarolo dingwe tsa ditlhamane ka thulaganyo fa a ntse a di fetola go nna mafoko a a kwadilweng.[8]
Nuckelavee ke sebopiwa sa lewatle sa ditlhamane se se bonalang jaaka ledimona le le tshwanang le pitse fa le tsena mo lefatsheng.[ Mokwadi le moitseanape wa setso Ernest Marwick o ne a e tsaya e tshwana thata le nøkk ya kwa Norway, nuggle ya kwa Shetland le kelpie. Sebopiwa se se kgethegileng le se se itlhaotseng se se nang le maatla a magolo a bosula, maitsholo a sone a a bosula a ka tlhotlheletsa ditiragalo mo ditlhaketlhakeng tsotlhe. Baagi ba setlhaketlhake ba ne ba tshogile sebopiwa seno mme ba ne ba sa bue leina la sone ntle le go rapela.[9] E ne e fitlhelwa gaufi le lotshitshi lwa lewatle, mme e ne e ka se tsoge e tswetse fa pula e na.
Ga go na ditlhamane tse di tlhalosang gore nuckelavee e nna jang fa e le mo lewatleng,[10]mme go bonala ga yone mo lefatsheng go tlhalositswe ka botlalo.[ Motho mongwe wa mo setlhaketlhakeng, Tammas, o ne a bolela fa a falotse go thulana le sebatana mme, morago ga go nna a ntse a rotloediwa ke Dennison, o ne a tlhalosa sebatana ka go okaoka, e le ene fela motho yo o neng a se tlhalosa ka tlhamalalo. Go ya ka Tammas, nuckelavee e na le mmele wa motho o o tshwaragantsweng le mokwatla wa pitse jaaka e kete ke mopalami. Thoto ya tona ga e na maoto, mme matsogo a yone a kgona go fitlha fa fatshe go tswa fa godimo ga mmele wa pitse, maoto a yone a na le diphuka tse di tshwanang le tsa ditokololo.[11]Thoto e na le tlhogo e kgolo -gongwe e e ka nnang bophara jwa 90 cm - e e dikologang e ya kwa morago le kwa pele.[12] Sebatana se se tlhalosiwang ke Tammas se na le ditlhogo di le pedi;[13]tlhogo ya pitse e na le molomo o mogolo o o bulegileng o o ntshang mouwane o o bogale, o o botlhole, le leitlho le le lengwe le legolo le le tshwanang le molelo o mohibidu o o tukang. Ntlha e e tshosang thata ke gore nuckelavee ga e na letlalo;[14]madi a mantsho a elela mo ditshikeng tse di serolwana, mme mesifa e e phatsimang le mesifa e e maatla e bonala jaaka mokoa o o tsubutlang.Dipego tse dingwe di bolela gore sebopiwa se tshwana le centau[15] le fa go ntse jalo, ditlhamane ga di dumalane ka dintlha tse di tseneletseng tsa tlhaloso ya ledimona.[16] Traill Dennison o tlhalosa fela tlhogo ya monna e e nang le "molomo o o tshwanang le wa kolobe". [17] Marwick gape o bua fela ka tlhogo e le nngwe e e nang le leitlho le lehibidu le le lengwe, mme o adima bontlhanngwe jwa tlhaloso ya ga Tammas ka go kwala molomo wa sebopiwa jaaka "o tshwana le wa leruarua". [18]
go tswalelwa
[fetola | Fetola Motswedi]Nuckelavee ke badimo ba ba bosula go gaisa ba ba mo ditlhaketlhakeng tsa Scotland le go dikologa, ba ba senang mekgwa epe e e ka ba gololang. Motho a le mongwe fela yo o kgonang go e laola ke Mither o' the Sea, mowa wa bogologolo wa ditlhamane tsa Orcadian yo o dirang gore nuckelavee e nne e tswaletswe mo dikgweding tsa selemo. [19] Fela jaaka ditshedi tse dingwe tsa mo lewatleng, ntle fela le kelpies le nuggle ya Shetland, ga e kgone go tsamaya mo metsing a a elelang, ka jalo e ka kgona go tshaba ka go kgabaganya molapo.[20]Tammas o ne a kgona go falola kwa nuclekelavee morago ga gore a e tshase ka metsi a letsha le a neng a le fa thoko ga lone; seno se ne sa itaya phologolo tsebe ka nakwana, mme sa letla Tammas go tabogela kwa nokeng e e gaufi ya metsi a a foreshe le go tlolela kwa lefelong le le babalesegileng mo lobopong lo lo farologaneng. [21]
Ko a tswang teng
[fetola | Fetola Motswedi]Dibopiwa tse di bosula di ka tswa di ne di thusa go tlhalosa ditiragalo tse baagi ba setlhaketlhake ba neng ba sa kgone go di tlhalosa; ditlhamane di le dintsi tsa bogologolo di ne di theilwe mo dilong tsa tlholego tsa lewatle le le sa iketlang le le le nnang le fetoga go dikologa Orkney. [22] [23][24]Ditlhamane tsa Orcadian di ne di tlhotlhelediwa thata ke ditlhamane tsa Scandinavia ka go tswakanya ditlhamane tsa setso tsa Celtic,[25] ka jalo nuckelavee e ka nna ya nna le medi ya yone mo sebopegong sa ditlhamane se se tlisitsweng ke batho ba kwa Norsemen se se kopantsweng le pitse ya metsi ya setso sa Celtic.[26]
Metswedi
[fetola | Fetola Motswedi]- ↑ Briggs (2002), p. 68
- ↑ Monaghan (2009), pp. ix, xi, xv
- ↑ "The Nuckelavee – Devil o' the Sea", Orkneyjar.com, archived from the original on 28 October 2014, retrieved 14 June 2014
- ↑ Traill Dennison (1891), p. 131
- ↑ Marwick (2000), p. 23
- ↑ Hibbert (1891), p. 233
- ↑ "Jo Ben's 1529 "Descriptions of Orkney"", Orkneyjar.com, archived from the original on 6 March 2015, retrieved 22 June 2014
- ↑ Jennings, Andrew, "The Finnfolk", University of the Highlands and Islands, archived from the original on 23 October 2014, retrieved 21 June 2014
- ↑ Traill Dennison (1891), p. 132
- ↑ Briggs (2002), p. 67
- ↑ Traill Dennison (1891), p. 132
- ↑ Marwick (2000), p. 22
- ↑ Traill Dennison (1891), p. 133
- ↑ Westwood & Kingshill (2012), p. 388
- ↑ Mack & Mack (2010), p. 57
- ↑ "The Nuckelavee – Devil o' the Sea", Orkneyjar.com, archived from the original on 28 October 2014, retrieved 14 June 2014
- ↑ Traill Dennison (1891), p. 132
- ↑ Marwick (2000), p. 22
- ↑ "Whale oil uses", Scran, archived from the original on 19 January 2015, retrieved 24 June 2014
- ↑ Briggs (2002), p. 53
- ↑ Traill Dennison (1891), p. 133
- ↑ Traill Dennison (1890), p. 70
- ↑ "The Sea in Orkney Folklore", Orkneyjar.com, archived from the original on 10 June 2014, retrieved 26 June 2014
- ↑ Marwick (2000), p. 19
- ↑ Muir (2014), p. 10
- ↑ "The Nuckelavee – Devil o' the Sea", Orkneyjar.com, archived from the original on 28 October 2014, retrieved 14 June 2014