Jump to content

Patrice Lumumba

Go tswa ko Wikipedia
Patrice Lumumba
Photograph of Patrice Lumumba in 1960
Lumumba in 1960
1st Prime Minister of the Democratic Republic of the Congo
In office
24 June 1960 – 5 September 1960[lower-alpha 1]
PresidentJoseph Kasa-Vubu
DeputyAntoine Gizenga
Pele Ga GagweOffice established
Morago Ga GagweJoseph Iléo
1st Minister of National Defense
In office
24 June 1960 – 5 September 1960
Prime MinisterHimself
Pele Ga GagweOffice established
Morago Ga GagweFerdinand Kazadi[lower-alpha 2]
Ka Ga Ena
O tsetsweIsaïe Tasumbu Tawosa
(1925-07-02)2 Phukwi 1925
Katakokombe, Congo-Kasaï, Belgian Congo[lower-alpha 3]
O Tlhokafetse17 Ferikgong 1961(1961-01-17) (aged 35)
near Élisabethville, State of Katanga[lower-alpha 4]
O Bolaile KeAssassination by firing squad
MokgatlhoMNC
Mo/Bakapelo
(m. 1951)
Bana

Patrice Émery Lumumba[e] (/pəˈtriːs lʊˈmʊmbə/ (i) pə-TREESS luu-MUUM-bə;[2] a tshotswe e le Isaïe Tasumbu Tawosa;[3] Phukwi a le gabedi ka 1925 – Firikgong a le lesome le bosupa 1961) e ne e le lepolotiki la Congo le moeteledipele wa boipuso yo o neng a dira jaaka tonakgolo ya ntlha ya Democratic Republic of the Congo (ka nako eo e neng e itsege jaaka Rephaboliki ya Congo) go tloga ka Seetebosigo go fitlha ka Lwetse 1960, morago ga ditlhopho tsa Motsheganong 1960. E ne e le moeteledipele wa Congo National Movement (MNC) go tloga ka 1958 go fitlha a bolawa ka 1961. Ka kgopolo e ne e le motshegetsi wa bosetshaba wa Aforika le motshegetsi wa Aforika yotlhe, o ne a nna le seabe se se botlhokwa mo phetogong ya Congo go tswa mo koloneng ya Belgium go nna rephaboliki e e ikemetseng.

Moragonyana fela ga boipuso jwa Congo ka Seetebosigo 1960, go ne ga tsoga khuduego mo sesoleng, e leng tshimologo ya Mathata a Congo. Morago ga go menola puso, Lumumba o ne a leka go tshabela kwa Stanleyville go ikopanya le barotloetsi ba gagwe ba ba neng ba tlhomile puso e ntsha e e neng e le kgatlhanong le Mobutu e e neng e bidiwa Free Republic of the Congo. Lumumba o ne a tshwarwa mo tseleng ke balaodi ba puso ka fa tlase ga Joseph-Désiré Mobutu (Sese Seko), a romelwa kwa kgaolong ya Katanga mme, ka thuso ya bagwebi ba kwa Belgium, a bogisiwa le go bolawa ke balaodi ba Katanga ba Moïse Tshombe. Ka 2002, Belgium e ne ya kopa maitshwarelo semmuso ka ntlha ya seabe sa yone mo polaong, e amogela "maikarabelo a boitsholo", mme ka 2022, ba ne ba busetsa leino la ga Lumumba mo lelapeng la gagwe. O tsewa e le moswelatumelo wa mokgatlho wa Africa Yotlhe.

Botshelo jwa pele le tiro

[fetola | Fetola Motswedi]

Patrice Lumumba o tshotswe ka Phukwi a le gabedi ka 1925 e le Isaïe Tasumbu Tawosa ngwana wa ga Julienne Wamato Lomendja le monna wa gagwe, François Tolenga Otetshima, molemirui, kwa Onalua, mo kgaolong ya Katakokombe mo kgaolong ya Kasai ya Belgian Congo.[4][5] E ne e le leloko la morafe wa Tetela, koo a neng a bidiwa ka leina la Élias Okit'Asombo.[6] Sefane sa gagwe sa kwa tshimologong le raya "mojaboswa wa ba ba hutsitsweng" mme le tserwe mo mafokong a Tetela okitá/okitɔ́ ('mojaboswa', 'motlhatlhami')[7] le asombó ('batho ba ba hutsitsweng kgotsa ba ba hutsitsweng ba ba tla swa ka bonako').[8] O ne a na le bomorwarraagwe ba le bararo (Charles Lokolonga, Émile Kalema, le Louis Onema Pene Lumumba) le morwarraagwe a le mongwe (Jean Tolenga).[4] O godisitswe mo lelapeng la Roma, o ne a rutwa kwa sekolong se se botlana sa Protestant, sekolo sa borongwa sa Roma, mme kwa bofelong kwa sekolong sa katiso ya poso ya puso, koo a neng a pasa thuto ya ngwaga o le mongwe ka tse di tsididi. O ne a itsege ka go nna mosimane yo o botlhale, yo o neng a supa diphoso tsa barutabana ba gagwe fa pele ga balekane ba gagwe. [9] Go ipuela fela mo e ne e tla tla go tlhalosa botshelo jwa gagwe le tiro ya gagwe. Lumumba o ne a bua Tetela, French, Lingala, Swahili le Tshiluba.[4]

Senepe sa Lumumba, c. 1950s

Kwa ntle ga dithuto tsa gagwe tsa ka metlha, Lumumba o ne a kgatlhegela dikakanyo tsa Sedimo tsa ga Jean-Jacques Rousseau le Voltaire. Gape o ne a rata Molière le Victor Hugo. O ne a kwala poko, mme bontsi jwa ditiro tsa gagwe di ne di na le dithitokgang tse di kgatlhanong le bokolone. O ne a dira jaaka morekisi wa biri yo o tsamayang kwa Léopoldville le jaaka mokwaledi wa poso kwa Stanleyville dingwaga di le lesome le bongwe. Lumumba o ne a nyetse makgetlho a mararo. O ne a nyala Henriette Maletaua ngwaga morago ga go goroga kwa Stanleyville; ba ne ba tlhalana ka 1947. Mo go one ngwaga oo, o ne a nyala Hortense Sombosia, mme botsalano jono le jone bo ne jwa phutlhama. O ne a simolola go ratana le Pauline Kie. Fa a ne a sena bana le basadi ba gagwe ba ntlha ba babedi, botsalano jwa gagwe le Kie bo ne jwa felela ka morwa, François Lumumba. Le fa a ne a nna gaufi le Kie go fitlha a swa, Lumumba o ne a feleletsa a feditse kgang ya bone go nyala Pauline Opangu ka 1951.[10]

Mo pakeng e e latelang Ntwa ya Lefatshe ya bobedi, baeteledipele ba basha go ralala Aforika ba ne ba oketsega go direla maikaelelo a bosetshaba le boipuso go tswa mo dipusong tsa bokolone. Ka 1952 o ne a thapiwa go dira jaaka mothusi wa sebele wa moithutaloago wa Mofora Pierre Clément, yo o neng a dira patlisiso ka Stanleyville. Mo ngwageng oo gape o ne a simolola mme morago ga moo a nna tautona wa kgaolo ya Stanleyville ya Mokgatlho wa Baithuti ba Bogologolo ba Scheut (ADAPÉS), mokgatlho wa baithuti ba nako e e fetileng wa baithuti ba nako e e fetileng kwa dikolong tsa Scheut, le fa a ne a ise a ke a tsene kwa go one. Ka 1955, Lumumba o ne a nna tlhogo ya kgaolo ya Cercles ya Stanleyville mme a tsenela Mokgatlho wa Liberal wa Belgium. O ne a rulaganya le go anamisa dibuka tsa lekoko. Magareng ga 1956 le 1957 o ne a kwala buka ya gagwe ya botshelo (e e neng ya gatisiwa morago ga loso lwa gagwe ka 1962). [motswedi o o sa ikanyegeng?] Morago ga loeto lwa go ithuta kwa Belgium ka 1956, o ne a tshwarwa ka ditatofatso tsa go utswa $2500 go tswa kwa ofising ya poso. O ne a bonwa molato mme morago ga ngwaga a atlholelwa dikgwedi di le lesome le bobedi kwa kgolegelong le go duedisiwa.[11]


Cite error: <ref> tags exist for a group named "lower-alpha", but no corresponding <references group="lower-alpha"/> tag was found

  1. 1.0 1.1 1.2 Zeilig 2015, Section: Wives, lovers and children.
  2. "Lumumba". Collins English Dictionary. Archived from the original on 16 October 2019. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le boraro ka 2025.
  3. Mulumba 2019, p. 251. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le boraro ka 2025.
  4. 4.0 4.1 4.2 Kanyarwunga 2006, p. 76. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le boraro ka 2025.
  5. Zeilig 2015, Section: Early years: life in Onalua. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le boraro ka 2025.
  6. Fabian 1996, p. 73. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le boraro ka 2025.
  7. Hagendorens 1975, pp. 275–276. E nopotswe ka Seetebosigo a le lesome le boraro ka 2025.
  8. Hagendorens 1975, pp. 309, 371. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le boraro ka 2025.
  9. Zeilig 2015, p. 23. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le borataro ka 2025.
  10. Zeilig 2015, Section: Wives, lovers and children. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le boraro ka 2025.
  11. Patrice Lumumba at the Encyclopædia Britannica. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le boraro ka 2025.