Jump to content

Patrick van Rensburg

Go tswa ko Wikipedia

Patrick van Rensburg (Sedimonthole a le malatsi mararo 1931 − Motsheganong a le masome mabedi le bosupa 2017) e ne e le molweladitshwanelo kgatlhanong le tlhaolele le morutabana yo o tsholetsweng kwa Aforika Borwa.[1] Ka dingwaga tsa bo 1960, o ne a tlhama sekole sa Swaneng Hill School kwa Serowe, Botswana, le mokgatlho wa lefatshe ka bophara wa Brigades Movement mo lefatsheng leo. Ka dingwaga tsa bo 1980, o ne a tlhoma lekwalodikgang la bosetšhaba la Mmegi le Mokgatlho wa Thuto ka Tlhagiso, o o neng wa rotloetsa dikakanyo tsa gagwe kwa Aforika Borwa, Botswana, le Zimbabwe.[2] Ka 1981, o ne a newa seetsele sa Right Livelihood "ka ntlha ya go tlhama dikai tsa thuto tse di ka kopiwang tsa bontsi jwa batho ba lefatshe la boraro".

Van Rensburg o tsholetswe kwa Durban, kwa Aforika Borwa. Batsadi ba gagwe ba ne ba kgaogana fa a santse a le monnye, mme o ne a godisiwa ke nkokoagwe wa Afrikaner le monna wa gagwe wa Mofora wa Mauritius. Lelwapa le ne le bua Seesemane kwa lapeng mme e ne e le baRoma: phapang e kgolo le kgodiso ya setso ya Afrikaner. Van Rensburg o tsene kwa St. Henry's Marist Brothers' College le Sekolo se Segolwane sa Glenwood.[3] O ne a na le bana ba le bararo: barwa Mothusi van Rensburg le Thomas van Rensburg, le morwadi Joanna Forbes.

Ditiro tsa bodipolomate le tsa sepolotiki

[fetola | Fetola Motswedi]

Van Rensburg e ne e le Motlatsa-Moemedi wa Aforika Borwa kwa Belgian Congo (e jaanong e leng Democratic Republic of Congo) go tloga ka Tlhakole 1956 go fitlha ka Motsheganong 1957, fa a ne a rola tiro jaaka boipelaetso kgatlhanong le melawana ya tlhaolele tsa Aforika Borwa tsa kgethololo ya letso. O ne a tsenela Lekoko la Liberal la Aforika Borwa, a nna mokwaledi wa thulaganyo wa lekoko la kgaolo ya Teransefala ka Lwetse 1958.[1]

Ka 1959, o ne a fudugela kwa UK, kwa a neng a simolola go thusa go rulaganya letsholo la 1960 la go kganela dithoto tsa Aforika Borwa kwa UK le Netherlands mo e ka nnang ka bonako. Barulaganyi ba bangwe le batshegetsi ba letsholo leno ba ne ba akaretsa Julius Nyerere, Trevor Huddleston, Canon John Collins le Tennyson Makiwane. Go ise go ye kae Mokgatlho wa Boycott o ne wa gola go nna Mokgatlho wa Borithane wa go Lwantsha Tlhaolele.[4]

Van Rensburg o ne a kgokgontshiwa ke MaAfrikaner ka ntlha ya karolo ya gagwe mo letsholong, mme fa a boela Aforika Borwa ka 1960, pasa ya gagwe ya mosepele e ne ya tsewa mme a tshaba go kgabaganya molelwane go ya kwa Swaziland Protectorate.[1]

Nngwe ya matlo a ntlhantlha a badiri kwa sekolong sa Swaneng Hill, Serowe, Botswana

Ka 1962, o ne a fudugela kwa Bechuanaland Protectorate (e jaanong e bidiwang Botswana), kwa a neng a dira ditiro tse dintsi tsa thuto le tsa loago. Ka dingwaga tsa bo 1980, o ne a tlhoma Mokgatlho wa Thuto ka Tlhagiso. Van Rensburg ke mosimolodi wa pampiri ya dikgang ya Mmegi, pampiri ya dikgang e e ikemetseng e e di gogang kwa pele mo Botswana. Pampiri e ya dikgang e simolotse e le pampiri ya dikgang ya Sekolo sa Swaneng Hill le le bidiwang “Mmegi wa Dikgang” kwa Serowe.[2] Go ela kwa bokhutlong jwa botshelo jwa gagwe, e ne e le mongwe wa banna ba bagolo ba puso ya Botswana, ka a ne a kwala phaposi ya ka metlha ka dingwaga di le dintsi mo go Mmegi, pampiri ya dikgang e e ikemetseng ya letsatsi le letsatsi.

Van Rensburg o tlhokafetse ka Motsheganong a le masome mabedi le boraro 2017 kwa Serowe.[5][2]

  • Guilty Land. London: Penguin, 1962. ISBN B0000CL9AT
  • Report from Swaneng Hill. Uppsala: Dag Hammarskjold Foundation, 1974. ISBN 91-85214-01-9
  • The Serowe brigades: Alternative education in Botswana. Macmillan for the Bernard van Leer Foundation, 1978. ISBN 0-333-23594-0
  • With Andrew Boyd. Atlas of African Affairs. London: Methuen, 1962. ISBN 0-416-64770-7.
  • Van Rensburg, P. (1971). A new approach to rural development. Botswana Notes & Records, 3(1), 201–215.
  • Van Rensburg, P. (1980). Another look at the Serowe Brigades. Prospects, 10(4), 379–391.
  • Van Rensburg, P. (1978). Education and production as a lever for another development. Development dialogue, 2, 81–88.

Van Rensburg o ne a kwaletse Mokgatlho wa Dag Hammarskjöld dibuka di le mmalwa.

  1. 1 2 3 "Patrick van Rensburg Memorial Service" (PDF). 24 June 2017.
  2. 1 2 3 Dingake, Michael (24 May 2017). "Van Rensburg, founder of Mmegi dies". Mmegi Online. Retrieved 28 Lwetse 2025.
  3. "Patrick van Rensburg". Geo Cities. Archived from the original on 13 October 2004. Retrieved 29 Lwetse 2025.
  4. Gurney, Christabel (June 1959 – March 1960). "A Great Cause". African National Congress. Archived from the original on 30 August 2000. Retrieved 28 Lwetse 2025.
  5. Staff (24 May 2017). "Van Rensburg, founder of Mmegi dies". Mmegi Online. Archived from the original on 1 June 2017. Retrieved 28 Lwetse 2025.