Phitlhelelo e e bulegileng
Phitlhelelo e e bulegileng ke setlhopha sa melawana le mefuta e e farologaneng ya dilo tse di tlwaelesegileng tse di phatlaladitsweng tse di nang le ditshwanelo tsa go gatisiwa tse di fiwang babadi ntle le tuelo ya go di fitlhelela kgotsa dikgoreletsi tse dingwe. [1] Ka go bulelwa mo go tlhalositsweng ka tlhomamo (go ya ka tlhaloso ya 2001), kgotsa go bulelwa mahala, dikgoreletsi tsa go kopolola kgotsa go dirisa gape di a fokodiwa kgotsa go tlosiwa ka go dirisa teseletso e e bulegileng ya ditshwanelo , e e laolang tiriso pele ga kanamiso ya tiro. [1]

Mogopolo o tsepameng wa mokgatlho wa phitlhelelo e e bulegileng e ntse e le mo dibukeng tsa patlisiso tse di sekasekilweng ke balekane, mme segolo thata mo dibukeng tsa thuto. [ 2] Seno ke ka gore:
- dikanamiso tse di ntseng jalo di ile tsa nna le mathata a go gatisiwa ga ditlhogo tsa dikgang, go na le makwalodikgang, dimakasine le dibuka tsa ditlhamane. Pharologano e kgolo magareng ga ditlhopha tse pedi tse ke go tlhoka go nna le nonofo: fa kharikhulamo ya dibuka tsa Sekgoa e ka ema boemong jwa buka ya Harry Potter le Philosopher's Stone ka sengwe se se ka bonwang ke botlhe, jaaka A Voyage to Lilliput, ngaka ya kamore ya tshoganyetso e e alafang molwetse yo o tshwerweng ke botlhole jwa urushiol jo bo tshosetsang botshelo jwa gagwe ga e ka ke ya ema boemong jwa setlhogo sa bosheng mme ena le dituelo tse di sekasekilweng ka kgang eno[3] ka setlhogo sa dingwaga tse masome a le borobabongwe se se sa tlholeng se na le tshwanelo ya go gatisa[4] se se neng sa gasiwa pele ga go tlhamiwa ga molemo o o gatelelang masole a mmele o o fokotsang botlhoko ka ngwaga wa 1954.
- Bakwadi ba dipampiri tsa patlisiso ga ba duelwe ka tsela epe, ka jalo ga ba latlhegelwe ke madi fa ba tlogela go anamisa ka mokgwa o o duelang mme ba anamisa ka mokgwa o o bulegileng, segolobogolo fa ba dirisa metswedi ya tshedimosetso ya diamond open access.
- tlhotlhwa ya go gatisa ka eleketeroniki, e e ntseng e le yone tsela e kgolo ya go anamisa ditlhogo tsa dimakasine fa e sa le ka ngwaga wa 2000, e kwa tlase thata fa e bapisiwa le tlhotlhwa ya go gatisa le go anamisa ka pampiri, e e sa ntseng e ratiwa ke babadi ba le bantsi ba dibuka tsa ditlhamane.
Fa e le gore makwalopaka a a sa bulelwang batho botlhe a duelela ditshenyegelo tsa go gatisa ka go duela madi a a rileng a a jaaka go ikwadisa, dilaesense tsa mafelo kgotsa go duela madi a go leba, makwalopaka a a bulelwang batho botlhe one a na le mokgwa ya go duelela ditshenyegelo e e sa tlhokeng gore mmadi a duelele go bala se se mo makwalopakeng, go na le moo a ikaegile ka dituelo tsa mokwadi kgotsa ka madi a puso, ka ditshiamelo le ka go tshegediwa ka madi. Go fitlhelela go go bulegileng go ka dirisiwa mo mefuteng yotlhe ya dipholo tsa patlisiso tse di gatisitsweng, go akaretsa ditlhogo tsa makwalodikgang a borutegi tse di sekasekilweng ke balekane le tse di sa sekasekwang ke balekane, dipampiri tsa dikhonferense, dithesis,[5] dikgaolo tsa dibuka,[1] dimonografi,[6] dipegelo tsa patlisiso le ditshwantsho.[ 7]